|
261
URGENTNA MEDICINA - IZBRANA POGLAVJA 2010
Klinična slika
Poškodovani bolniki navajajo bolečine pri premikih čeljusti, pri požiranju, težko odpirajo usta, imajo
nepravilen kontakt zgornjih in spodnjih zob, lahko navajajo izpad senzibelitete.
Pri kliničnem pregledu največkrat vidimo oteklino, ki je neposredno po poškodbi posledica
hematoma in edema, kasneje pa je lahko posledica infekta. Deformacijo obraza povzroča že oteklina, še
bolj pa jo poudari razmik odlomljenih delov kosti. Slednji znak ugotovimo z inraoralnim pregledom.
Najpomembnejši znak je stik zob antagonistov, če je le ta porušen, gre za razmak odlomkov. Na mestu
preloma se navadno vidi še hematom in laceracija sluznice.
Zaprti zlomi ne potrebujejo antibiotične zaščite, pri odprtih zlomih predpišemo antibiotik in cepimo
proti tetanusu.
Zdravljenje
Zdravljenje vključuje operacijo; naravnavo in učvrstitev zloma s ploščicami in vijaki. Pred operacijo
običajno na zgornji in spodnji zobni lok namestimo opornico, ki služi za intermaksilarno fiksacijo in
elastičnimi tegami (IMF). Učvrstitev zloma se pri kirurškem zdravljenju doseže z osteosintezo, pri
konservativnem zdravljenju pa z intermaksilarno fiksacijo
Pri osteosintezi s ploščicami in vijaki IMF ni vedno potrebna (ali le krajši čas). Pri konzervativnem
zdravljenju je IMF potrebna 4-6 tednov.
Na Kliničnem oddelku za maksilofacialno in oralno kirurgijo v UKC Ljubljana letno operiramo do 300
poškodb obraznega skeleta. Povprečna doba hospitalizacije je 4 dni, celjenje zlomov traja 2 do 3
mesece.
Celjenje, rehabilitacija in ustna nega
Ob pravilni diagnostiki in dobro izvedeni operaciji ima zdravstvena nega pomembno vlogo pri vzgoji,
izvajanju ustne higiene in svetovanju pravilne prehrane. Prva dva tedna po operaciji je pri večini zlomov
zaželjeno mirovanje oziroma bistvena omejitev pri gibanju. Ker spodnja čeljust skoraj nikoli ni primeru
in se premika pri jedi, govoru, požiranju sline, celo pri dihanju, predstavlja zagotovitev mirovanja
problem. Le malo pacientov je toliko osveščenih, da upoštevajo navodila in opozorila, da morajo po
operaciji s čeljustjo mirovati.
Danes je operativna tehnika operacij zlomov čeljustnic že zelo izpopolnjena in obolevnost po
operaciji je majhna, učvrščen zlom ne boli več in bolnik se običajno dobro počuti, običajno je zelo lačen.
Če nima nameščenih opornic in IMF, za hranjenje ni ovir, zato je bolnika težko prepričati, da ne sme gristi
in žvečiti. Če se bolnik navodil ne drži, lahko pride do omajanja osteosintetskega materiala, do
ponovnega razmika zloma in do vnetja v področju zloma in vijakov. Tako stanje zahteva takojšne ukrepe;
incizijo, drenažo, odstranitev osteosintetskega materiala, ponovno repozicijo in učvrstitev z novo
močnejšo ploščo.
Zaplet podaljša zdravljenje, ga podraži, poveča možnosti za trajno invalidnost. Zato je potrebno biti
zelo natančen in dosleden pri dajanju navodil, jih večkrat ponoviti, preveriti, če jih pacient razume in
pacientu tudi odgovoriti na vprašanja, ki se mu porajajo.
Pacient mora uživati pasirano in tekočo hrano, kvalitetno hrano z zadostno kalorično vrednostjo,
najbolj so primerne različne juhe, zmleta kuhana zelenjava, krompirjev pire, sveži sokovi, sladoled. V
poštev pride vse vrste hrana, ki mora biti primerno obdelana.
Ker je pasirana hrana lepljiva, se rada lepi tudi na zobe, zastaja med zobmi in žičnimi opornicami, zato
je dobra in natančna ustna nega nadvse pomembna. Pri slabi ustni higieni ob nameščenih žičnih
opornicah, lahko že po treh tednih pride do nepovratnih patoloških procesov na zobeh in obzobnih
tkivih. Zato je nujno čiščenje zob po vsakem obroku, izpiranje ust s kamilicami in različnimi
antiseptičnimi sredstvi ni dovolj, zobe je potrebno po operaciji čistiti z majhno in mehko zobno krtačko,
po potrebi pa tudi z interdentalnimi zobnimi krtačkami.
Ostanki hrane v ustih razpadajo, pride do gnitja, ki povzroča slab zadah in lokalno vnetno reakcijo, le
ta pa moti celjenje rane.
Do'stlaringiz bilan baham: |
