Tabela 1.
ABCs ocena parametrov pri točki A v ABCDE pristopu.
Do zapore dihalne poti pri maksilofacialnih poškodbah lahko pride zaradi:
• Premika zgornje zlomljene čeljustnice navzad in s tem zapora žrela
• Dvojnega zloma sprednjega dela spodnje čeljustnice
• Tujkov (zobje, kri, zobne proteze in delci kosti)
• Obsežne otekline tkiv.
Kadar poškodovanca z MA-FA traumo ni mogoče ne ventilirati z masko ne intubirati, se poslužujemo
kirurške oskrbe dihalne poti.
Poškodovanec mora imeti zagotovljeno:
• adekvatni monitoring (EKG, srčna frekvenca, arterijski krvni tlak, pulzna oksimetrija, kapnometrija)
• vstavljeni dve široki iv. kanili
• opremo za oskrbo dihalne poti
• oceno LEMON z opredelitvijo kriterijev za težavno intubacijo
• pripravljen načrt za »difficult« ali »faild« airway
• team
Zaključek
Vsaka obravnava hudo poškodovanega je za vse ekipe (prehospitalne kot hospitalne) svojevrsten
izziv. Oskrba dihalne poti je pomemben člen v verigi preživetja le-teh. Nemalokrat je otežena ali težavna:
bodisi ventilacija z masko, intubacija ali kirurška vzpostavitev proste dihalne poti. Zato je priprava nanj
tako pomembna. Pomembna je tudi edukacija ustreznega tima, v katerem ima anesteziologija svoj
bogati pečat.
Literatura
1.
Hawkins JL, Koonin LM, Palmer SK et al. Anesthesia-related deaths during obstetric delivery in the United States,
1979–1990. Anesthesiology 1999; 86: 277–284.
2. Rocke DA, MurrayWB, Rout CC et al. Relative risk analysis of factors associated with difficult intubation
in obstetric anesthesia. Anesthesiology 1992; 77: 67.
3. Farcon EL, Kim MH & Marx GF. Changing Mallampati score during labor. Can J Anaesth 1994; 41: 50–51.
4. Doran JV, Tortella BJ, DrivetWJ et al. Factors influencing successful intubation in the prehospital setting. Prehosp
Disaster Med 1995; 10: 259–264.
5. Benumof JL. Management of the difficult adult airway with special emphasis on awake tracheal intubation.
Anesthesiology 1991; 75: 1087–1110.
6. Thierbach A, Piepho T,Wolcke B et al. Erfolgsraten und Komplikationen bei der pra¨klinischen Sicherung der
Atemwege (German). Der Anaesthesist 2004; 53: 543–550.
7. Landsman I. Cricoid pressure indications and complications. Paediatr Anaesth 2004; 14: 43–47.
8. Guidelines 2000 for cardiopulmonary resuscitation and emergency cardiovascular care: adjuncts for
oxygenation, ventilation and airway control. Circulation 2000; 102:I-95–I-104.
9. Karch SB, Lewis T, Young S et al. Field intubation of trauma patients. Am J Emerg Med 1996; 14: 617–619.
10. Petroianu G, Maleck W, Bergler WF et al. Preclinical control of intubation and artificial respiration. Animal
experiment and literature review (German). Anaesthesist 1995; 44: 613–623.
11. Ward KR & Yealy DM. End-tidal carbon dioxide monitoring in emergency medicine. Part 1. Basic principles. Acad
Emerg Med 1998; 5: 628–636.
12. Ward KR & Yealy DM. End-tidal carbon dioxide monitoring in emergency medicine. Part 2. Clinical applications.
Acad Emerg Med 1998; 5: 637–646.
A = airway injury (poškodba dihal)
B = brain injury (poškodba glave)
C = chest or cervical spine injury (poškodba prsnega koša ali vratne hrbtenice)
s = shock (šok)
URGENTNA MEDICINA - IZBRANA POGLAVJA 2010
Do'stlaringiz bilan baham: |