Zaključek ZN življenjsko ogroženega bolnika s SP na urgenci vključuje sodelovanje pri diagnostično
terapevtskih postopkih, ki so pogosto invazivni ter pomoč pri izvajanju osnovnih življenjskih aktivnosti,
pri katerih je bolnik zaradi težkega zdravstvenega stanja nesamostojen. Pomemben je stalen nadzor
bolnika. S hitrim in strokovnim ukrepanjem MS prispeva k dobrim izidom zdravljenja bolnika.
Literatura 1.
Gričar M. Klasično zdravljenje akutnega popuščanja srca – pregled, možnosti in omejitve. V: zbornik predavanj
Urgentna medicina – izbrana poglavja 2005;32 -37
2.
Perovič D., Bogatec E. Neinvazivna metoda ventilacije. V:zbornik predavanj Urgentni bolnik – strokovni izziv.
Strokovni seminar Sekcije MS in ZT v urgenci. Terme Čatež 2008: 29-32
3.
Peternelj A.Ukrepi MS pri nujnem stanju pri bolniku s srčnim popuščanjem.V: zbornik povzetkov referatov Srčno
popuščanje. II. Fajdigovi dnevi, Kranj 2003
4.
Ploj T. Klinična slika srčnega popuščanja. Obzornik Zdrav Nege 1999: 297-298
5.
WalthallJ. Cardiac Emergencies. V: Dolan B.,Holt L. Accident&Emergency Theory into practice . Bailliere Tindall
2000:341- 368
URGENTNA MEDICINA - IZBRANA POGLAVJA 2010
287 VERIGA PREŽIVETJA PRI BOLNIKIH Z AKUTNIM SRČNIM INFARKTOM V SLOVENIJI »THE CHAIN OF SURVIVAL STRATEGY«
FOR ACUTE MYOCARDIAL INFARCTION PATIENTS IN SLOVENIA
Lidija Marinč Klinični oddelek za kardiologijo, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška 7, 1525 Ljubljana
Izvleček Akutni srčni infarkt (AMI) bolnika neposredno ogroža. Preživetje bolnikov in kakovost njihovega
življenja po odpustu iz bolnišnice sta odvisna od časa, ki je pretekel od začetka prsne bolečine do
ponovne prekrvavitve miokarda - reperfuzije. Zaporedje dogodkov po nastanku prsne bolečine lahko
ponazorimo z »verigo preživetja«. Členi te verige so bolnik ali njegovi bližnji in služba nujne medicinske
pomoči na terenu ter v bolnišnici (kateterizacijski laboratorij in urgentni/koronarni oddelek bolnišnice).
Pred desetletjem se je tudi v Sloveniji pokazala potreba po načrtnem, centraliziranem zdravljenju
bolnikov z AMI. Danes imamo na voljo nacionalna priporočila – smernice za obravnavo bolnikov z AMI
in 2 usposobljena intervencijska kardiološka centra s 24-urno pripravljenostjo interventnih ekip, ki
pokrivata potrebe naše populacije dveh milijonov prebivalcev. Ekipa v kateterizacijskem laboratoriju
mora biti dobro uigrana. Vsi njeni člani morajo poznati in obvladati temeljne postopke oživljanja in biti
vešči zdravstvene nege življenjsko ogroženega bolnika. V kateterizacijskem laboratoriju v Ljubljani si
prizadevamo vzdrževati visoke standarde znanja in prijazen-empatičen odnos pri delu z bolniki.
Posvečamo veliko skrb varnosti in dobremu počutju bolnikov in nenazadnje, skrbimo za racionalno in
varčno rabo potrošnega pribora.