Pljučni edem
Je pogosta oblika nenadnega in hudega levostranskega srčnega popuščanja. Nenadno poslabšanje
črpalne sposobnosti srca vodi v kopičenje tekočine v pljučih. V pljučne mešičke se zaradi povišanega
hidrostatskega tlaka preceja tekočina, ki otežuje dihanje in ovira normalno izmenjavo plinov. Tekočina
URGENTNA MEDICINA - IZBRANA POGLAVJA 2010
285
lahko vdira tudi navzgor v dihalne poti, zato bolnike duši, hropejo in izkašljujejo penast, rožnat sputum.
Obliva jih hladen pot. Pljučni edem je urgentno stanje in zahteva takojšnjo agresivno terapijo. Bolniki
so hipoksemični in če stanja ne zdravimo hitro, napreduje in zaradi utrujenosti dihalnih mišic pride do
globalne dihalne stiske. Kisik se dovaja bolniku preko maske z visoko inspiratorno koncentracijo kisika.
Najustreznejša zdravila so intravenski morfij, hitro delujoči diuretik (furosemid 40 – 5-60 mg i.v.) ter
vazodilatacijska zdravila (nitroglicerin sublingvalno ali intravensko ) - ne pri sistolnem tlaku pod 90 mm
Hg!
Tudi na urgentnih oddelkih se uvaja neinvazivna ventilacija zaradi ugodnih učinkov in nekaterih
prednosti, ki jih ima v primerjavi z umetno ventilacijo. Neinvazivna ventilacija s pozitivnim tlakom
pomeni mehanično predihavanje bolnika brez umetne dihalne poti. Namesto te se uporablja posebno
masko ali čelado, ki se jo z elastičnimi trakovi pričvrsti na bolnika. Najbolj primerna je za bolnike, ki so pri
zavesti, sodelujoči in dihajo sami, pri tem pa potrebujejo vzdrževanje pozitivnega tlaka v dihalih.
Pozitivni tlak v prsni votlini zmanjša venski priliv v srce, posledično se zmanjša pljučna kongestija.
Pozitivni tlak v dihalih poveča utripni volumen srca in izboljša izmenjavo plinov v alveolih. Najbolj
preproste naprave delujejo kot »generatorji pretoka«. Poganja jih visokotlačni plin (kisik iz jeklenke ali
bolnišnične napeljave). V dihalih vzdržujemo stalen pozitiven tlak. V primeru, da se saturacija oz.pO2 ne
popravljata ali da narašča pCO2 in se poglablja acidoza, je potrebno bolnika intubirati. Pri hudih oblikah
pljučnega edema, ki niso odzivne na začetno zdravljenje, umetna ventilacija izboljša oksigenacijo in
hkrati odpravi dihalno delo in posledično razbremeni srčno mišico.
Kardiogeni šok
Je najhujša oblika srčnega popuščanja. Najpogosteje je posledica obsežnega srčnega infarkta, če ta
prizadene več kot 40 % srčne mišice. Klinično ugotovimo znake nezadostne tkivne prekrvitve in različno
močno izražene znake levostranskega in desnostranskega zastoja. Bolniki so hipotenzivni, hipoksemični,
imajo presnovno laktatno acidozo, moteno je delovanje različnih organov (motnje zavesti, oligurija).
Bolnike se praviloma umetno ventilira, uravnava polnitev, uporablja se inotropna in vazodilatacijska
zdravila, zdravi motne ritma in spremljajoče bolezni. Pomemben nefarmakološki ukrep pri zdravljenju
akutnega SP je aortna balonska črpalka.
Do'stlaringiz bilan baham: |