International symposium on emergency medicine

72
URGENTNA MEDICINA - IZBRANA POGLAVJA 2010

---

Slika 1c. 
Rentgenogram pljuč po torakalni drenaži kaže dobro izpraznjeno plevralno votlino.
Hemotoraks zdravimo s torakalno drenažo, s katero pa pri več kot 1/3 bolnikov ne uspemo
popolnoma izprazniti plevralne votline, saj zaradi sesedanja krvnih celic na dno plevralne votline in
strjevanja krvi, po drenu marsikdaj priteče le tekoči del krvi, večina krvnih celic pa ustane ujetih v
koaguliran ostanek hemotoraksa.
Strdek v plevralnem prostoru z mašenjem limfatičnih odprtin v nižje ležečih delih parietalne plevre
moti običajno resorpcijo plevralne tekočine ter s tem povzroči nastanek kroničnega plevralnega izliva,
ki stiska pljuča. Do nekaj 100 ml velik strdek v plevralnem prostoru se razgradi brez posledic, iz večjih pa
nastane fibrotoraks - brazgotinast oklep okoli pljuč.
Odstranjevanje koaguliranih in nedreniranih ostankov hemotoraksa z vstavljanjem dodatnih
torakalnih drenov več kot en dan po poškodbi je zelo redko učinkovito in v večini primerov pomeni le
dodatne bolečine ter nepotrebno izgubljanje časa.
Najbolj učinkovito hemotoraks izpraznimo videotorakoskopsko, skozi dve drobni odprtini v prsnem
košu: 1 cm odprtino za videokamero in 3 cm odprtino skozi katero s prijemalko in aspiratorjem
odstranimo kri in koagule, natančno namestimo torakalni dren ter po potrebi tudi zaustavimo krvavitev.
Zgodaj po poškodbi je poseg zelo enostaven, saj želatinast strdek zlahka izvlečemo, že po nekaj dneh
pa se strdek skrči in prilepi na plevro, kar poseg nekoliko oteži. 
Pri bolnikih, ki niso primerni za videotorakoskopski poseg v splošni anesteziji, je najbolj učinkovit
način odstranitve koaguliranega ostanka hemotoraksa intraplevralna fibrinoliza (npr. s streptokinazo,
urokinazo ali tkivnim aktivatorjem plazminogena), ki raztopi strdek in s tem omogoči izpraznitev
plevralne votline. Vsi fibrinolitiki so preverjeno varni in ne povzročajo sistemskih učinkov, zaradi cene in
dostopnosti pa najpogosteje uporabljamo 500.000 enot streptokinaze, ki jo raztopimo v 50 ml fiziološke
raztopine in vbrizgamo po drenu. Dren nato za 2 – 3 ure zapremo, bolniku pa naročimo, naj po pol ure
sedi, leži na enem in drugem boku ter vznak. Zaradi možnosti krvavitve fibrinolize ne napravimo prej kot
2 – 3 dni po poškodbi, pogosto pa jo še 1 - 2x ponovimo.
Hemotoraks lahko nastane tudi teden ali dva po poškodbi, zato je pomembno, da tudi tiste z lažjimi
poškodbami prsnega koša opazujemo - naročimo na kontrolni pregled teden in dva tedna po poškodbi.