International symposium on emergency medicine

Masivni hematotoraks
Izliv krvi v prsni koš lahko nastane pri topih in penetrantnih poškodbah prsnega koša, lahko je
posledica zloma reber, poškodbe interkostalnih žil, raztrganine pljuč, ali poškodbe velikih žil v prsni
votlini. Masivni izliv krvi povzroči hipotenzijo in šok, poleg tega pa tudi stisnenje pljuč.
Poškodovanec z masivnim hematotoraksom je šokiran, ob tem ne slišimo dihanja na poškodovani
strani.
Potrebno je nadomeščanje tekočin (kristaloidi, kri) in dekompresija prsnega koša s torakalno drenažo
na tipičnem mestu (peti interkostalni prostor v sprednji aksilarni črti).
Indikacija za torakotomijo je postavljena glede na količino krvi, ki takoj priteče po torakalnem drenu
(1500 ml), neprestanem iztekanju krvi (200 ml/uro, 2 – 4 ure), barvi krvi (arterijska), predvsem pa glede
na fiziološko stanje poškodovanca (šok).
Tamponada osrčnika
Do krvavitve v osrčnik največkrat pride ob penetrantnih poškodbah srca. Vendar lahko do tamponade
lahko pride tudi ob topi poškodbi srca. Tamponada je lahko hipna, lahko pa nastane postopoma. 
Klasični znaki se kažejo z Beckovo triado: hipotenzija, polne vratne vene in slabo slišna srčna akcija.
Možna je tudi elektro-mehanska disociacija srčne akcije.
Diagnozo postavimo z ultrazvokom srca. Če le ta ni na voljo pa z ultrazvokom trebuha (FAST).
Začasna pomoč je perikardiocenteza. Dokončna oskrba zahteva izpraznitev osrčnika in zaustavitev
krvavitve.
70
URGENTNA MEDICINA - IZBRANA POGLAVJA 2010

---

Hemotoraks
Hemotoraks (kri v plevralni votlini) lahko nastane tudi pri na videz nepomembni poškodbi prsnega
koša. Odkrivanje manjših hemotoraksov je težavno, saj je lahko tudi znatna količina krvi v plevralnem
prostoru na rentgenogramu pljuč povsem neopazna. Najbolj natančno jo ocenimo s CT prsnega koša, ki
pa ga pri lažjih poškodbah zelo redko napravimo. Enako velja tudi za ultrazvok prsnega koša, ki je
neškodljiv in zlahka dostopen in bi ga zato zagotovo morali pogosteje uporabljati.
Primer:
47-letnega alkoholika smo sprejeli po padcu v kopalnici, med katerim je z desno stranjo prsnega koša
udaril v straniščno školjko. Pred desno lopatico je imel obsežen hematom, z RTG slikanjem pa smo ugotovili
zlom 8 – 10. rebra (slika 1a). Zaradi anemije in začetnih znakov hemoragičnega šoka je potreboval transfuzijo
3 enot koncentriranih eritrocitov, napravili pa smo tudi CT prsnega koša (slika 1b) in trebuha , ki je odkril zlom
7 – 11. rebra ter srednje velik hematotoraks. 
Zdravili smo ga zdravili s torakalno drenažo. Po drenu je takoj priteklo 700 ml krvi, odstranili pa smo ga čez
4 dni, ko je po njem iztekalo približno 200 ml serozne tekočine / dan. Iz hematoma v mišicah in podkožju
prsne stene je nastala obsežna podplutba. Na rentgenogramu pljuč po odstranitvi drena (slika 1c) ni bilo
znakov plevralnega izliva, ultrazvok pa je pokazal do 5 mm tekočine v zadnjem frenikokostalnem sinus.
Enako stanje smo našli tudi na kontrolnem pregledu čez en teden. 
Slika 1a. 
Na rentgenogramu pljuč v polsedečem položaju ob sprejemu je viden hematom v mišicah prsne stene na
desni strani in zlom 8 – 10. rebra, s komaj opaznim zasenčenjem bazalno, hemotoraks bi zlahka spregledali.
Slika 1b. 
CT prsnega koša je pokazal zlom 7 – 11. rebra, manjši pnevmotoraks anteriorno, manjšo količino krvi spredaj
ob srcu, približno ¾ literski hemotoraks paravertebralno in obsežen hematom v mišicah prsne stene.