International symposium on emergency medicine

6. OSTALE POŠKODBE 
so lahko ravno tako nevarne, so pa redkejše, na terenu pa jih veliko težje
prepoznamo: 
travmatska disekcija aorte
je dokaj pogost vzrok smrti v prometnih nesrečah z
mehanizmom hitrih deceleracij (v večini primerov povzroči takojšnjo smrt). Pri redkih poškodovancih, ki
ne izkrvavijo takoj, pa sosednja tkiva in adventicija začasno zaustavijo krvavitev. Diagnozo poškodbene
rupture aorte je na terenu nemogoče postaviti. Pomembna je ocena kraja nesreče in mehanizem
nesreče. Zavedati se moramo namreč, da tak poškodovanec nima nujno očitne poškodbe prsnega koša.
Kadar obstaja najmanjši sum na travmatsko rupturo aorte, je potreben čim hitrejši transport v
bolnišnico. 
Kontuzija srca
povzroči poškodbo srčne mišice (podobno kot pri AMI), posledično pa lahko
nastane kardiogeni šok in/ali motnje srčnega ritma (tudi maligne) – obvezen EKG monitoring med
prevozom!
Kontuzija pljuč
se razvija več ur po poškodbi, zato je iz našega stališča manj pomembna, pa
tudi diagnosticirati jo je na terenu nemogoče. 
Ruptura bronhialnega sistema
povzroči vdor zraka v
mediastinum in/ali pnevmotoraks (ruptura sapnika ali večjih bronhijev je pogosto smrtna že na terenu).
Poškodba je redka. 
Ruptura diafragme
(če je dovolj velika) povzroči herniacijo trebušnih organov v
pljučni koš, kar povzroči dihalno stisko. 
Prepoznava nevarnih poškodb prsnega koša
Najpomembnejši del obravnave politravmatiziranega poškodovanca je hiter in sistematičen pregled
poškodovanca. S tem identificiramo stanja, ki ga življenjsko ogrožajo, in tudi primerno ukrepamo. To
nam omogoča standardiziran protokol ITLS primarnega pregleda poškodovanca. Le-ta sloni na
dvostopenjskem pregledu in je lahko izveden v manj kot 2 minutah:
1. Začetni pregled: splošni vtis, zavest in vitalni znaki ABC 
2. Sistematičen pregled od glave do nog:
• glava
• vrat (iščemo znake poškodb, prisotnost emfizema, polnjenost vratnih ven, deviacijo traheje)
• prsni koš (simetričnost in respiratorno pomičnost, poškodbe in deformacije, paradoksno
gibanje prsnega koša; s palpacijo iščemo podkožni emfizem, krepitacije, bolečnost; z
avskultacijo preverimo simetričnost dihalnih zvokov na obeh straneh, ob asimetriji pri
avskultaciji je potrebna še perkusija, ki razloči med zrakom in tekočino v plevralnem prostoru;
z avskultacijo srca poslušamo srčne tone)
• trebuh, medenica
• okončine 
• hrbet