International symposium on emergency medicine

64
URGENTNA MEDICINA - IZBRANA POGLAVJA 2010

---

Oskrba poškodovanca
1. oskrba dihalne poti, aplikacija kisika (že med pregledom ABC)
2. intravenske poti in tekočinska terapija (glede na hemodinamsko stanje in vrste poškodb, npr. pri
masivnem hemotoraksu in v drugih primerih nekontrolirane krvavitve vzdrževanje permisivne
hipotenzije).
3. analgezija
4. odprti pnevmotoraks: sterilen in vodotesen obliž, zaprt s treh strani (ena stran ostane odprta). Na
tržišču obstajajo tudi tovarniško pripravljeni obliži (Asherman Chest Seal, Bolin Chest Seal).
5. tenzijski pnevmotoraks: Kadar ima poškodovanec klinične znake tenzijskega pnevmotoraksa in sta
prisotna vsaj dva od treh kriterijev (1. huda dihalna stiska s cianozo, 2. šok z netipnim radialnim pulzom,
3. motnja zavesti), je treba na terenu takoj napraviti igelno torakocentezo. Iglo z širokim premerom
vstavimo v drugi medrebrni prostor v srednji klavikularni liniji tik nad zgornjih robom tretjega rebra na
prizadeti strani prsnega koša. Ob uspešni dekompresiji je slišen šum izhajajočega zraka, klinično stanje
poškodovanca pa se izboljša v nekaj sekundah. S tem posegom namreč tenzijski pnevmotoraks
spremenimo v odprtega, ki je za poškodovanca manj nevaren. 
Slika 3.
Igelna torakocenteza tenzijskega pnevmotoraksa.
67
URGENTNA MEDICINA - IZBRANA POGLAVJA 2010
4. MASIVNI HEMOTORAKS
Hemotoraks pomeni prisotnost krvi v plevralnem prostoru. O masivnem
hemotoraksu pa govorimo, ko se v torakalni votlini nabere hemodinamsko pomembna količina krvi
(vsaj 1500 ml krvi). Le-ta povzroči kompresijo pljučnega krila. Znaki in simptomi masivnega
hemotoraksa so posledica hipovolemije (hemoragični šok) in kompresije pljuč (prizadane ventilacijo in
povzroči hipoksijo). 
5. SRČNA TAMPONADA
nastane, ko se kri iz poškodovanega srca ali aorte ujame v osrčniku, ki
normalno vsebuje le 50 ml serozne tekočine. Perikardialna vreča pa je neelastična membrana. Če se v
njej nabere kri, bo le-ta vršila pritisk na srce, ki se v diastoli ne more napolniti s krvjo in zato pade minutni
volumen srca. Tako nastane obstruktivni šok, ki nezdravljen hitro pripelje do smrti poškodovanca. Ujeto
kri v perikardu je potrebno punktirati, vendar pa je za dokončno diagnozo in sam poseg potreben UZ.
Zato je oskrba na terenu (če nimamo prenosnega UZ aparata) omejena na prepoznavo (Beckova triada:
tihi srčni toni, polne vratne vene, šok), tekočinsko terapijo (da prehodno povečamo polnilne tlake v
desnem srcu in s tem polnjenje desnega srca) in hiter prevoz v ustrezno ustanovo.