International symposium on emergency medicine

VRSTA RAZISKAVE, MODEL RAZISKAVE IN SPREMENLJIVKE 
Raziskava je deskriptivna. To pomeni, da lahko iz dobljenih podatkov razberemo in opišemo
rezultate.
MERSKI INSTRUMENTI IN VIRI PODATKOV 
Merski instrument v raziskavi je anketni vprašalnik. 
Anketni vprašalnik ima 20 vprašanj zaprtega tipa z možnimi odgovori. Vprašalnik sva našla na spletni
strani, in sicer HYPERLINK “http://www.meosta.info/slo/skrb-za-zdravje/stres-služba”
http://www.meosta.info/slo/skrb-za-zdravje/stres-služba. Gre za standardiziran vprašalnik za merjenje
stresa na delovnem mestu. 
Merski inštrument v raziskavi je tudi intervju.
POPULACIJA IN VZORČENJE (SUBJEKTI)
Študija obravnava populacijo zaposlenih v CNMP.
Vzorec anketnega vprašalnika pa je zajel vse zaposlene v CNMP Maribo, v obdobju od septembra
2007 do septembra 2008. Njihovo število je bilo v tem obdobju 61, in sicer 57 moških in 4 ženske, starih
od 19 do 55 let. 
Tabela.
Starost anketirancev.
ZBIRANJE PODATKOV
Anketni vprašalniki so bili v zaprtih ovojnicah, anonimnost je bila zagotovljena.
Razdeljenih je bilo 61 anketnih vprašalnikov.
Anketne vprašalnike so zaposleni izpolnjevali pred pilotskim projektom 
socialni delavec na urgenci
,
in sicer pred pričetkom svoje službe, ko še niso bili utrujeni, ali pod vtisi morebitnih dnevnih intervencij.
Reakcije anketiranih so bile zelo zanimive od tihega izpolnjevanja, do glasnega komentiranja -
končno tudi nas nekdo vpraša, kako se počutimo
.
Anketne vprašalnike so izpolnjevali tudi po končanem pilotskem projektu 
socialni delavec na urgenci. 
Vprašalnik 
Stres na delovnem mestu
sva najprej razdelila ob prvem srečanju z reševalci CNMP
Maribor. Takoj za tem sva pričela z izvajanjem pilotskega projekta 
socialni delavec na urgenci.
Trajal je
eno leto. Po enem letu sva med reševalci znova razdelila popolnoma enak vprašalnik 
Stres na delovnem
mestu
. Nato sva rezultate med seboj primerjala. 
Rezultati
Rezultati se nama skoraj v celoti ujemajo s teorijo, torej so bili pričakovani.Ugotovila sva, da so
reševalci psihično obremenjeni .Ugotovila sva tudi, da zaradi narave dela reševalcev družine občutijo
posledice njihove službe. Rezultati raziskave govorijo o veliki ogroženosti reševalcev s strani sindroma
izgorevanja, zato lahko potrdiva tudi dejstvo, da reševalci potrebujejo stalno psihosocialno pomoč.
Projekt