International symposium on emergency medicine

»Critical Incident Stress« (CIS),
namenjen osebju na urgenci. Nelly in Spitzer (1997: 114-19)
zagovarjata, da je CIS koristen in uspešen program, ki je namenjen za zgodnje prepoznavanje
stresorjev. Program omogoča vsakemu članu tima (zaposlenemu na urgenci), da se v 48-72 urah po
kriznem dogodku (travma, urgentna stanja v pediatriji …) pogovori s strokovnjakom. S tem mu je
omogočeno, da spregovori o svojih čustvih, občutkih. Tako je preprečeno, da bi se celotna zadeva
potlačila in v določenem času prišla na plan kot grd spomin (simptomatika sindroma izgorevanja).
Beebe in Funk (2001: 46-62) pravita, da takoj po stresni situaciji, ki jo je sprožil »kritični incident«,
morajo imeti vsi člani tima možnost se sestati, prediskutirati, izraziti svoje občutke. Debriefing je izraz,
ki označuje sestanek tima po incidentu.
Critical Incident Stress Debriefing (CISD) označuje organizirano diskusijo po stresnem incidentu, ki
vključuje vse člane tima, ki so bili udeleženi pri tem incidentu ter ostale sodelavce. Med ostale
sodelavce štejemo strokovnjake duševnega zdravja ter podporne sodelavce, ki imajo znanje in veščine
v obvladovanju stresa, v pomoči po postravmatskem stresu, ter znanje izpeljati CISD. To zasedbo
imenujemo Critical Incident Stress Management Team (CISMT). CISMT ima poleg že omenjene funkcije
še naslednje naloge: izobraževanje zaposlenih o stresu, pogovor z zaposlenimi ter spremljanje vsakega
posameznika, pomoč v meddružinskih odnosih, zdravstvenovzgojni programi.
»Socialni delavec na urgenci kot realnost
, ki je nujno potrebna v situacijah, ko pacient in njegova
družina potrebujejo psihološko, čustveno podporo ter podporo okolja. V 
čakajočem
pacientu na
urgenci vidi dragocen socialni dostop. S tem se prične predčasna obravnava bolnika, pridobijo se
pomembne informacije (ki so izrednega pomena za nadaljnje zdravljenje in obravnavo bolnika),
zmanjšana čakalna doba na urgenci. Večina socialnega dela se opravi zato, ker so socialni delavci
prisotni na urgenci. Če jih ne bi bilo, bi bili bolniki prepuščeni sami sebi na hodniku urgence ter bi imeli
občutek, da se z njimi ne ukvarja nihče. Prav tako zdravstveno negovalni tim ne bi prišel do podatkov,
pomembnih za zdravljenje bolnika. Socialni delavci izvajajo tudi supervizijo za zaposlene na urgenci
ter za študente« (Harrington 1991: 8).
Psihosocialna pomoč zaposlenim na urgenci je izredno pomembna, ker omogoča zgodnje
prepoznavanje stresorjev, ter s tem preprečevanje stresa in sindroma izgorevanja. Socialni delavec je
zaposlenim v oporo tudi pri praktični izvedbi prakse - prevzame tisti del prakse, za katerega reševalci
niso usposobljeni. S tem načinom dela se zagotovo dvigne kvaliteta prakse na urgenci. 
336
URGENTNA MEDICINA - IZBRANA POGLAVJA 2010

---

Želela sva utemeljiti potrebo o razširitvi tima, ki opravlja svoje delo na urgenci. Da je socialni delavec
nepogrešljiv član tima na urgenci, se že vrsto let zavedajo v mnogih državah po svetu. Zdravstveni tim
na urgenci si tako marsikje po svetu sploh ne zna več predstavljati svojega dela brez socialnega
delavca.