International symposium on emergency medicine

Zaključek
Kompetence, ki jih medicinska sestra pridobi v času šolanja so dokaj jasno določene. Urgentna
zdravstvena nega zahteva dodatna znanja, ki jih medicinska sestra pridobiva ob svojem delu.
Ovrednotenje in preverjanje teh znanj in s tem potrditev usposobljenost pa zaenkrat sistemsko še ni
urejeno.
Trenutno je najbolj izpostavljeno področje prevzemanja kompetenc v urgentni zdravstveni negi
triaža, izredno pomembno, odgovorno in zahtevno delo. Pogosto je izpostavljeno strokovni in laični
presoji Zaradi širine pojma in nedefineranega področja dela so dileme številne. Triažni sistemi, ki jih
uporabljajo v tujini, so že natančno izdelani in bi lahko izboljšali naš sistem triaže. Sistemi niso direktno
prenosljivi zaradi različno urejenenih sistemov zdravstvenega varstva. Velike razlike so ravno v
delokrogu in kompetencah medicinske sestre. 
V tujini imajo uveden profil triažne medicinske sestre, ki je za to delo dodatno strokovno
usposobljena. 
V našem prostoru ni definirana niti sama triaža, še manj pa profil triažne medicinske sestre.
Kompetentnosti MS za triažo so utemeljene s tem, da v triažni oceni ne postavljamo medicinske
diagnoze, ampak določamo prioriteto obravnave bolnika na podlagi klinične ocene. Medicinska sestra
ima torej znanje in kompetence za oceno stanja in razvrščanja bolnikov, ostale triažne aktivnosti, ki
sodijo v delokrog medicinske sestre v tujini, pa so glede na trenutne razmere preseganje kompetenc.
Literatura
1.
Bobnar A, Gregorc C. Protokoli sodelovanja, na papirju, v srcu ali glavi. Izvlečki 10. mednarodnega simpozija:Tim
medicinskih sester in zdravnikov podobo svojo na ogled postavi - Raziskava v klinični praksi; 2009 Nov. 27,
Ljubljana, Slovenija. 
2.
Cotič AM. Triaža – krizni menedžement urgentnih oddelkov. Kongres zdravstvene in babiške nege Slovenije;
2009 Maj 11-12, Ljubljana, Slovenija. 
3.
Cotič AM. Triaža v urgentni internistični ambulanti Diplomsko delo. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvene
delavce v Ljubljani; 2008.
4.
Gričar M. Pomen triaže v urgentni medicini V: Zbornik predavanj 1. kongresa sekcije medicinskih sester in
zdravstvenih tehnikov v urgenci, 2007 Okt. 18- 20. , Čatež, Slovenija.
5.
Mackway JK, Marsden j, Windle J, eds. Emergency triage/Manchester triage group. 2th ed. Oxford: Blackwell
Publishing 2006
6.
Marsden J, Windle J. Manchester triage scale. In: Zimerman PG, Herr R:Triage nursing secrets.1th ed. St. Louis:
Mosby 2006, 671-78
7.
Nursing and Midwifery Council (2002) Code of profesional Counduct. NMS, London 
8.
Owerton BP, Higgins J, Bridge P,Cooke M. What does the triage nurse do?. Emergency nurse 2001; 8 (10): 15- 7
9.
Vraneševič T. Vloga medicinske sestre pri triaži pacientov v ambulanti NMP V: Zbornik predavanj 1. kongresa
sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v urgenci, Čatež 18- 20. oktober 2007.Ljubljana: sekcija
medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v urgenci 53-55
10. Windle J Triage – but by any other name. Emergency nurse 2002 ;10 (2): 9 
11. Železnik D. Poklicne aktivnost in kompetence v zdravstveni in babiški negi Ljubljana zbornica zdravstvene in
babiške nege slovenije – zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije;
2008.
12. http://www.ena.org/IQSIP/advanced/Documents/ENANPCompetency.pdf 19.5.2010
13. http://nena.ca 19.5.2010
252
URGENTNA MEDICINA - IZBRANA POGLAVJA 2010

---

strokovnih vprašanj, obravnavala tudi področje izobraževanja reševalcev v zdravstvu. Člani te skupine so
oblikovali dokument 
Predlog izobrazbene strukture in izobraževanja reševalcev v zdravstvu v Republiki
Sloveniji
(04.04.2005), ki je bil predstavljen na seji Delovne skupine za izobraževanje na predbolnišnični
ravni v okviru projekta Nujne medicinske pomoči v Sloveniji pri Ministrstvu za zdravje in nato na seji
koordinacije Projekta nujne medicinske pomoči v Sloveniji. V njem je predlog, da bi morali imeti v
Sloveniji dve ravni izobraževanja reševalcev. Na prvi ravni bi bila z nacionalno poklicno kvalifikacijo
nadgrajena srednja zdravstvena izobrazba, ki bi predstavljala osnovni (izhodiščno izobrazbo) pogoj za
delo v reševalni službi v Sloveniji. Na drugi stopnji bi bila visoka strokovna izobrazba (diplomirani
zdravstvenik / medicinska sestra) in ustrezna specializacija oz. strokovni magisterij s področja
zdravstvene nege v predbolnišnični nujni medicinski pomoči. To drugo stopnjo bi morali opraviti vsi, ki
delajo na ob pacientu v nujni medicinski pomoči in na nujnih prevozih. Predlagani sistem bodočega
izobraževanja je počasi dobival vedno več podpore in zaradi tega je bil vključen tudi v nov drugi
noviliran predlog Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči leta 2007. 
Nacionalna poklicna kvalifikacija je formalno priznana usposobljenost, potrebna za opravljanje
poklica oz. posameznih sklopov zadolžitev v okviru poklica na določeni ravni zahtevnosti na podlagi
nacionalnega poklicnega standarda (Uradni list RS št. 83/2003 - uradno prečiščeno besedilo). Prve
uradne aktivnosti za oblikovanje standarda so stekle že februarja 2003, ko je nastala 
Pobuda za pripravo
poklicnega standarda reševalec / reševalka
. Uradni predlagatelj je bila Zbornica zdravstvene nege
Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija
zdravstvenih tehnikov in medicinskih sester – reševalcev. Sopredlagatelj je bila Reševalna postaja,
Klinični center Ljubljana. Postopki so stekli in pripraviti je bilo potrebno profil poklica, izdelati poklicni
standard in katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti. Postopek verificiranja nacionalne
poklicne kvalifikacije se je zaključil z objavo v Uradnem listu št. 73, 05. julija 2004. Poklicna kvalifikacija
je uvrščena na VI. raven zahtevnosti. S tem je bil izpolnjen pogoj za začetek izvedbenega dela postopka.
Postopek verificiranja za izvajalce pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve je kot prvi uspešno
zaključil Izobraževalni center Reševalne postaje Kliničnega centra Ljubljana. V register izvajalcev
postopkov za ugotavljanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij za nacionalno poklicno
kvalifikacijo zdravstveni reševalec / zdravstvena reševalka je bil vpisani z odločbo (št. 11500 – 125/2005)
z dne 28. marca 2006. Po daljšem usposabljanju je januarja 2009 na Andragoškem centru Republike
Slovenije uspešno zaključilo izobraževanje šest izvajalcev zdravstvene nege (reševalci, po izobrazbi
diplomirani zdravstveniki) ter trije zdravniki, vsi vidne avtoritete na področju nujne medicinske pomoči
v Sloveniji. Vsi so tudi prejeli uradno licenco Državnega izpitnega centra, ki velja do marca 2013.
Ista delovna skupina (za izobraževanje) pri Sekciji reševalcev v zdravstvu je v sodelovanju z delovno
skupino za izobraževanje v predbolnišničnem okolju pri Projektu NMP na MZ pod mentorstvom
prim.prof.dr. Štefka Grmec, dr.med. v letih 2003 – 2006 izdelala program za podiplomsko izobraževanje
reševalcev v zdravstvu. Program je bil sprejet in potrjen s strani Ministrstva za zdravje, nekje istočasno je
bil izdelan tudi program klinične specializacije za zdravnike iz urgentne medicine, ki ga je pripravil
zdravniški del iste delovne skupine. Klinične specializacije za zdravnike potekajo že drugo leto, medtem
ko podiplomskega izobraževanje za diplomirane medicinske sestre in zdravstvenike še ni. Študenti na
Zdravstveni fakulteti UL, Fakulteti za zdravstveno nego UM in Visoki šoli za zdravstveno nego Izola UP
lahko v drugem semestru na II. stopenjskem izobraževanju izberejo predmet Urgentna medicina
(zdravstvena nega življenjsko ogroženega pacienta). Prim.prof.dr. Štefek Grmec je nosilec predmeta na
vseh treh univerzah. Predviden vpis prve generacije v oblikovani program strokovnega magistrskega
študija iz ZN življenjsko ogroženega pacienta je šolsko leto 2010/2011.