1javna agencija za raziskovalno dejavnost rs 2
POVEČANJE SLOVENSKE FILMSKE PRODUKCIJE
Download 1,42 Mb.
|
|
Realizacija ključnih ciljev: POVEČANJE SLOVENSKE FILMSKE PRODUKCIJE
V primerjavi z letom 2013 smo izplačali za 308.752 EUR manj sredstev, financirali pa smo isto število (65) projektov kot v letu 2013.
V letu 2014 smo izplačali za 379.506,45 EUR državnih pomoči, po shemi de minimis, za naslednje programe:
SOFINANCIRANJE PROMOCIJE IN DISTRIBUCIJE V letu 2014 smo izplačali 93.360,94 EUR, 12 projektom za promocijo in distribucijo novega filma doma in v tujini:
V primerjavi z letom 2013 smo izplačali manj sredstev v ta namen, saj je bilo v letu 2014 zaključenih manj filmskih projektov, kot leto prej. UČINKOVITOST PROMOCIJE IN ODMEVNOST SLOV. FILMA DOMA IN V TUJINI A / TUJINA Mednarodne nagrade V nadaljevanju so navedeni filmi, ki so v letu 2014 prejeli nagrade na mednarodnih festivalih: Kratki filmi Koyaa – Roža režiserja Kolje Sakside
Boles režiserke Špele Čadež
Jutro režiserke Sonje Prosenc
Kdo se boji črnega moža? režiserja Janeza Lapajneta
Celovečerni igrani filmi Zapelji me režiserja Marka Šantića
Čefurji raus!
Krogi režiserja Srdana Golubovića
Razredni sovražnik režiserja Roka Bička
Drevo režiserke Sonje Prosenc
Zoran, moj nečak idiot režiserja Mattea Oleotta
Dokumentarni filmi Jaz sem Janez Janša režiserja Janeza Janše
Damir Avdić - Pravi človek za kapitalizem režiserja Dušana Moravca
Priletni parazit ali kdo je Marko Brecelj režiserja Janeza Burgerja
Karpopotnik režiserja Matjaž Ivanišin
NOMINACIJE Razredni sovražnik je prvi slovenski film, ki so ga izbrali med tri (3) finaliste nagrade lux, ki jo podeljuje Evropski parlament. Film režiserja Roka Bička se je v finale prebil v konkurenci več kot 60 filmov. Film Kam (režija Katarina Morano) je bil nominiran med desetimi filmi za nagrado študentski oskar v kategoriji tujega filma. B / V SLOVENIJI NACIONALNE FILMSKE NAGRADE, PODELJENE NA FESTIVALU SLOVENSKEGA FILMA
Redno distribucijo je v letu 2015 pričelo 5 slovenskih filmov, ki je bilo podprto s strani SFC (vštete so tudi manjšinske koprodukcije). Vsi so prejeli podporo za produkcijo. Skupaj si je slovenske filme ogledalo 108.227 gledalcev, kar predstavlja 5,74% vseh gledalcev v letu 2014. Gledanost filmov, ki jih sofinanciral Slovenski filmski center, javna agencija RS je bila sledeča:
Poleg novih filmov se je v kinematografih predvajalo še 17 slovenskih filmov iz prejšnjih let. Najuspešnejši med temi je bil celovečerni-mladinski film Gremo mi po svoje 2, ki je imel v letu 2014 13.125 gledalcev. SFC za promocijo slovenskih filmov skrbi tudi z izdajo in trženjem filmov na DVD. V letu 2014 je bilo v prodaji 24 naslovov, prodanih je bilo skupno 3.911 izvodov, najbolj prodajani naslov je bil Srečno, Kekec (778 izvod). Prodaja se je rahlo povečala glede na leto 2013 (3.669 izvodov) SOFINANCIRANJE FILMSKIH FESTIVALOV V RS V letu 2014 smo izplačali 54.650 EUR za sofinanciranje festivalov, naslednjim projektom:
Na tem področju smo v primerjavi z letom 2013 izplačali manj sredstev. Ker so trije največji mednarodni filmski festivali v Sloveniji prešli na večletno sofinanciranje, ki jim ga po novem z letom 2014 zagotavlja Ministrstvo za kulturo, je bila dodeljena vsota vseh sofinanciranj na koncu bistveno manjša od razpisane. SOFINANC. KULTURNO VZGOJNIH FILMSKIH PROJEKTOV V RS Za kulturno vzgojne filmske projekte se je v letu 2014 izplačalo 131.404 EUR državnih pomoči. To je skoraj enkrat več, kot v letu 2013, ko smo izplačali 69.950 EUR. Sofinancirali smo 36 projektov (iz lanskega in letošnjega razpisa). Ker je vsak projekt namenjen širši množici udeležencev, lahko trdimo, da je učinkovitost dodeljenih državnih pomoči na tem področju – izredno dobra.
Na rednem letnem razpisu je bilo zbranih 25 kulturno vzgojnih filmskih projektov in razdeljenih 150.500 EUR, kar je največ do sedaj. V primerjavi z letnim razpisom lanskega leta se je povečalo za več kot za 100% (71.500 EUR). SFC je prvi razpis za sofinanciranje filmske vzgoje objavil leta 2012 v višini 30.000 EUR. Od takrat se vsako leto bistveno poveča tako število prijav kot število podprtih projektov oziroma programov. Lani smo sofinancirali 14 filmsko vzgojnih projektov, letos že 25 projektov, s čimer SFC prispeva k dvigu filmske pismenosti in izobraževanju na področju filma tako med otroci in mladostniki, kot tudi za odrasle. Pri tem se zavedamo, da je projektnemu načinu filmske vzgoje in izobraževanja, ki ga izvajajo kulturne ustanove, potrebno zagotoviti tudi bolj sistematičen, kontinuiran način filmske vzgoje, ki bo zajel veliko širšo populacijo. Podatki sicer kažejo na vztrajni trend rasti obiska filmsko vzgojnih projektov. V letu 2013 smo zabeležili bistven porast obiska, vsega skupaj nekaj manj kot 70.000 obiskovalcev, od tega največ v okviru šolskih projektov. Število obiskovalcev je tudi v letu 2014 v porastu glede na prejšnja leta in sicer je bilo zabeleženo 75.535 obiskovalcev. SOFINANC. PROGRAMOV ORGANIZIRANE FILMSKE STROKE V RS Tudi pri tem programu beležimo že tretje leto zapored povečano zanimanje za javni letni razpis, kar je posledica povečane dejavnosti strokovnih društev in zavodov na področju strokovnega usposabljanja in uveljavljanja filmske stroke v slovenskem kulturnem, prostoru nasploh. Z lanskih 3 smo v letu 2014 povečali število sofinanciranih projektov na 6. Višina skupnega sofinanciranja pa se je dvignila na 19.245 EUR (v letu 2013 je znašala 4.114 EUR).
SOFINANC. DIGITALIZACIJE SLOVENSKE KINEMATOGRAFIJE Z koriščenjem državnih pomoči je bila v prvi polovici leta 2014 zaključena digitalizacija kinematografov, ki so se prijavili na javni razpis v letu 2013: Zavod za kulturo Delavski dom Trbovlje, Linhartova dvorana Cankarjevega doma, Mestni kino Metropol v Celju, kino KD Slovenj Gradec, Mestni kino Ptuj, Kulturni dom Nova gorica, Kino Sora Škofja loka, KC Delavski dom v Zagorju, kino Rogaška v Rogaški slatini, Kino Velenje Festivala Velenje in kino v Kosovelovem domu v Sežani. Na javnem razpisu za digitalizacijo kinematografov za leto 2014/15 z dne 14. 3. 14 so bili sprejeti v sofinanciranje še novi 4 prijavitelji. Skupni znesek sofinanciranja znaša 78.000 EUR. Izbrani prijavitelji: Avditorij Portorož, ZIK Črnomelj, DPD Svoboda Žiri, Dom Ivana Cankarja Vrhnika. V letu 2014 je bilo razdeljeno 89.287,45 EUR v ta namen:
Prijavitelje smo tudi pogodbeno zavezali, da bodo zadržali zahtevani obseg (nad 100 projekcij letno) in programsko kakovost svojega sporeda, o čemer morajo poročati vsaj tri leta zaporedoma po končani digitalizaciji. Pomen nacionalne sheme posodobitve infrastrukture kinematografije je v aktualni situaciji na področju javnega kinematografskega prikazovanja filmov še toliko bolj pomemben; vzporedno z postopkom digitalizacije komercialne mreže multipleksov je potekalo tudi njihovo lastniško preoblikovanje, saj je večino komercialnih in prevzela multinacionalka Cineplexx z upravo za Slovenijo v Zagrebu. Mreža art kinematografov sicer še zdaleč ne predstavlja večinskega tržnega deleža po kriteriju obiska ali prihodka od prodanih vstopnic, je pa gotovo jamstvo programske raznovrstnosti in zadrževanja že pridobljene kulturni ravni prikazanega filmskega sporeda. Če bo kompleks Kolosejevih dvoran prevzel predstavnik ene od multinacionalk, je nevarnost diktiranja sporeda s pretežno studijskimi »mainstream« filmi povsem gotov scenarij in je zato Art kino mreža toliko bolj dragocen dejavnik kulturne raznolikosti in kakovosti javno prikazanih filmov v Sloveniji; zavedati se je treba, da je še vedno repertoar odkupljenih licenc odvisen predvsem od kinematografskega povpraševanja, kar posledično pomeni, da bo dejavnost distribucije omejena na tki majorje(zastopnike studijske produkcije), kar bo bistveno ohromilo ali celo ogrozilo dejavnost neodvisnih slovenskih distributerjev. S posodobitvijo tehnične infrastrukture art kino mreže je država prispevala k preživetju mreže malih kino dvoran, razporejenih po celi Sloveniji, tako da so sploh kompatibilne z modernim filmskim formatom. Pri tem bo igrala vedno večjo vlogo podpora projektom filmske vzgoje in posebnih (tudi festivalskih) oblik predvajanja filmov.
Učinek državnih pomoči, ki jih je izplačal SFC v letu 2014, je bil v poprečju prav dober (4). Kljub temu, da se je v letu 2014 izplačalo manj državnih pomoči za spodbujanje slovenske filmske dejavnosti in se slovenska filmska produkcija ne more meriti z drugim državami v okviru EU, je naša kinematografija razpoznavna, kar je razvidno tudi z doseženimi nagradami in priznanji. V glavnem smo dosegli začrtane cilje, ki so bili zaradi zmanjšanih sredstev in zlasti zaradi ukrepov ZUJF-a skromnejši. JAVNA AGENCIJA ZA KNJIGO RS Spodbujanje založništva v Sloveniji (N1/2006) 1. Uvod Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (v nadaljevanju JAK) je oseba javnega prava, ki jo je ustanovila Republika Slovenija z Zakonom o Javni agenciji za knjigo Republike Slovenije. Zakon določa ustanovitev, delovanje, organizacijo, financiranje in nadzor ter opredeljuje naloge JAK. Področje knjige v skladu š tem zakonom obsega zagotavljanje pogojev za izdajanje knjig in revij s področja leposlovja in humanistike, ustvarjalce s področja leposlovja in humanistike, prevode slovenskih avtorjev v tuje jezike, mednarodno sodelovanje s področja knjige, literarne festivale in literarne prireditve, razvoj knjigarniške mreže, razvijanje bralne kulture, promocijo knjig, avtorjev in branja, usklajenost delovanja vseh členov verige knjige, dodatno poklicno usposabljanje s področja knjige, knjižnično nadomestilo in informatizacijo na področju knjige. Namen ustanovitve JAK je opravljanje strokovnih, razvojnih in izvršilnih nalog v zvezi z izvajanjem strateških dokumentov in usmeritev na področju knjige. JAK opravlja tudi druge naloge, vezane na spodbujanje razvoja na področju knjige, skladno z namenom, določenim v aktu o ustanovitvi. JAK opravlja z zakonom določene naloge v javnem interesu z namenom, da zagotovi trajne pogoje za razvoj področja knjige ter da strokovno in neodvisno odloča o izbiri programov in projektov, ki še financirajo iz državnega proračuna. Temeljne naloge JAK so zagotavljanje pogojev za izdajanje knjig in revij s področja leposlovja in humanistike, ustvarjalce s področja leposlovja in humanistike, prevode slovenskih avtorjev v tuje jezike, mednarodno sodelovanje na področju knjige, literarne festivale in literarne prireditve, razvoj knjigarniške mreže, razvijanje bralne kulture, promocijo knjig, avtorjev in branja, usklajenost delovanja vseh členov verige knjige, dodatno poklicno usposabljanje s področja knjige, knjižnično nadomestilo in informatizacijo na področju knjige. Na področju digitalizacije so cilji JAK razvoj elektronskega založništva, dostopnost elektronskih knjig in revij na vseh platformah ter znižanje davčne stopnje na e-knjigo. Ustanovitev JAK temelji na naslednjih načelih: zagotavljanje pogojev za vrhunsko ustvarjalnost na področju leposlovja in humanistike; zagotavljanje pogojev za večjo dostopnost slovenske knjige; zagotavljanje pogojev za dvig zavesti o pomenu knjige in branja za razvoj posameznika in družbe ter zagotavljanje pogojev za večjo mednarodno prepoznavnost slovenskih ustvarjalcev, ki delujejo na področju leposlovja in humanistike. 2. Definiranje javnega interesa na področju knjige Temeljni dokument nacionalne kulturne politike Nacionalni program za kulturo 2014 - 2017, sprejet novembra 2013, javni interes na področju knjige definira kot zagotavljanje pogojev za usklajeno delovanje vseh členov knjižne verige na področju leposlovja in humanistike, kar vodi k optimalnim rezultatom na področju ustvarjanja, zalaganja, razširjanja in branja kakovostnih knjig in revij. Kulturne politike povezuje z ukrepi za zagotavljanje izdajanja in povečanje prodaje kvalitetnih knjig in revij, zagotavljanje vrhunskih del iz tujine in prevajanje slovenskih avtorjev v tuje jezike ter uveljavljanje slovenskih avtorjev in literature v mednarodnem prostoru. Skladno z NPK so v javnem interesu tudi zagotavljanje spodbudnih pogojev za ustvarjalce na področju leposlovja in humanistike, razvoj kulture branja in kupovanja knjig, promocija knjige in ustvarjalnosti na tem področju, delovanje založništva in knjigotrške mreže ter razvoj e-knjige. Na pomembno mesto postavlja tudi ukrepe za ustrezno in cenovno dostopnost knjige. Podobno kot raziskava, ki je bila izvedena v letu 2014, tudi NPK ugotavlja, da so temeljni izzivi področja knjige povezani s povečanjem prodaje knjig in njihovo dostopnostjo, razvojem elektronskega založništva, krepitvijo bralne kulture ter povezanim delovanjem deležnikov na področju založništva. Med razvojne ukrepe prišteva tudi sprejetje Zakona o enotni ceni knjige ter možnost zagotovitve kohezijskih sredstev ter stalno strokovno spremljanje in analizo učinkov sofinanciranja. Dokument definira tri cilje: večja prodaja kvalitetnih knjig in revij, bolj učinkovita državna podpora knjigi v smeri celovite politike do knjige ter izvedba projekta Republika Slovenija –osrednja gostja na mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu. 3. Izvajanje podpornih ukrepov
Na področju knjižnih in revijalnih programov in projektov so naloge JAK omogočiti oblikovanje in izvajanje vrhunskih knjižnih programov na področju leposlovja in humanistike, spodbujati izvirno ustvarjalnost, podpirati inovativnost in sodobne tehnološke rešitve pri razširjanju in promociji leposlovja in humanistike, posebej digitalizacijo knjižnih arhivov oz. večanje dostopnosti e-knjig, spodbujati visoke strokovne avtorske in založniške standarde, korektnost pri plačevanju avtorskega dela, široko dostopnost kvalitetne knjižne produkcije ter inovativno in izvirno uporabo informacijske tehnologije. JAK izvaja večletno subvencioniranje založnikov, ki kontinuirano izdajajo kvalitetne knjižne in revijalne programe, z namenom omogočiti stabilne produkcijske okoliščine ter enoletno subvencioniranje knjižnih in revijalnih projektov, ki niso prejemniki subvencij za knjižne ali revijalne programe, z namenom omogočiti izdajo kvalitetne knjige ali revije. Zaradi nižanja avtorskih honorarjev in s tem povezanega slabšanja socialnega položaja avtorjev, ki ogroža obstoj teh poklicev, s tem pa tudi knjig, je pri subvencioniranih programih in projektih JAK določila minimalne avtorske honorarje, ki zavezujejo založnike. Delovne štipendije so oblika neposredne podpore vrhunskim in perspektivnim mladim ustvarjalcem ter literarnim kritikom s statusom samozaposlenega v kulturi na področju knjige ali samostojnega podjetnika z registrirano dejavnostjo na področju knjige. Knjižnično nadomestilo kot obliko podpore avtorjem knjižničnega gradiva, ki je predmet javnega izposojanja v knjižnicah, JAK izvaja na podlagi pravilnika in sicer v obliki denarnega prispevka avtorjem ter delovnih štipendij za ustvarjalnost, ki so namenjene perspektivnim in vrhunskim avtorjem.
Sofinanciranje literarnih festivalov, literarnih prireditev, strokovnim srečanj in literarnih nagrad omogoča lažje uveljavljanje slovenskih avtorjev in knjige, oblikovanje vseživljenjskih bralnih navad ter zagotavljanje široke dostopnosti vrhunskega izvirnega leposlovja in humanistike. Sofinanciranje programov, ki spodbujajo branje različnih starostnih skupin, ki potekajo na nacionalni ravni, razvija odnos do knjige, izboljšuje dostopnost vrhunskega leposlovja in humanistike ter povezuje subjekte, ki podpirajo branje na nacionalni in regionalni ravni. Izvajanje nacionalnih kampanj za promocijo in širjenje branja (Rastem s knjigo) spodbuja branje in razvija odnos do knjige pri ciljnih skupinah (npr. učenci sedmega razreda, dijaki prvih letnikov). JAK izvaja večletno in enoletno subvencioniranje izvajalcev literarnih festivalov ter večletno in enoletno subvencioniranje izvajalcev programov razvijanja bralne kulture. Sofinanciranje kulturnih programov knjigarn omogoča izvajanje promocije knjižnih del in avtorjev, razvoj vseživljenjskih bralnih navad ter ustrezno dostopnost kakovostnih knjig in revij s področja leposlovja in humanistike. Vključenost knjigarn v nacionalne kampanje za promocijo branja in knjige promovira knjigarne kot središča srečevanja med knjigo in bralcem (kupcem) ter izboljšuje povezanost elementov knjižne verige, pri čemer se knjigarne razvijajo v kulturna središča. Podpora izobraževalnim programom, strokovnim srečanjem ter usposabljanjem omogoča dvig kompetenc knjigotržcev. Vse strategije so usmerjene tudi k povečanju prodaje kvalitetnih revij in knjig.
Cilji delovanja JAK na področju mednarodnega sodelovanja so promocija in uveljavitev slovenskih ustvarjalcev in založnikov, ki delujejo na področju leposlovja in humanistike, v ta namen JAK izdaja promocijska gradiva, vzpostavitev različnih oblik mednarodnega sodelovanja na področju knjige (vključevanje v mreže npr. Traduki in Goudfazant ter v pobude npr. European Fairy Tale Trail in Združenje evropskih javnih financerjev knjige), prevajanje slovenskih avtorjev v tuje jezike ter izidi del slovenskih avtorjev pri uglednih tujih založbah, povezovanje z drugimi sorodnimi institucijami ter izvedba projekta Slovenija častna gostja Mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu. Rezidenčni programi omogočajo širjenje obzorij vrhunskih in perspektivnih avtorjev leposlovnih in esejističnih besedil, ki ustvarjajo v slovenskem jeziku in s svojim delom bistveno prispevajo k uveljavitvi slovenske kulture v mednarodnem prostoru. Avtorjem, ki so vabljeni na javne nastope v tujini, JAK sofinancira neposredne stroške. Mednarodni seminar za tuje prevajalce je namenjen dvigu kvalitete prevodov, večanju interesa za prevajanje slovenskih avtorjev ter seznanitvi prevajalcev z aktualno knjižno produkcijo in aktualnim dogajanjem. JAK je na najpomembnejših mednarodnih knjižnih sejmih (Frankfurt, Bologna, Leipzig) prisoten z nacionalno stojnico, na kateri tujim založnikom predstavlja knjižno produkcijo, kataloge avtorjev in založnikov ter literarna dela po izboru založnikov. V okviru večletnega javnega razpisa subvencionira programe s področja mednarodnega sodelovanja, ki so namenjeni organizaciji kakovostnih in prepoznavnih dogodkov za trajno umeščanje slovenskega leposlovja in humanistike v tujini, organizaciji predstavitev na sejmih, kjer ni nacionalne stojnice, predstavitev pa združuje več slovenskih založnikov ter programom v Sloveniji, ki so namenjeni sistematičnemu uveljavljanju slovenskega leposlovja in humanistike v tujini, vzpostavitvi informacijske platforme za boljšo obveščenost tujine o slovenskem leposlovju in humanistiki ter neposredni podpori inovativnim založniškim in prevajalskim načrtom za popularizacijo slovenskega leposlovja in humanistike v tujini. V okviru enoletnega javnega razpisa JAK sofinancira projekte, ki promovirajo slovenske avtorje in ustvarjalnost v tujini. 4. Poročilo o učinkih državnih pomoči za leto 2014 V letu 2014 je JAK izvedla naslednje podporne ukrepe:
Ocena uspešnosti Javna agencija za knjigo RS je uspešno izvedla ukrepe, ki so bili priglašeni v shemi državne pomoči. Brez izvedbe teh ukrepov ne bi bilo moč zagotavljati javnega interesa na področju kulture – knjige. Izvedeni ukrepi se nanašajo na naslednja področja:
Nepovratna sredstva – državna pomoč Javna agencija za knjigo Republike Slovenijo, leto 2014, v EUR
Slovenski knjižni trg je po ekonomskih kriterijih majhen, zato zahteva posebno skrb države do dela založniške produkcije in ustvarjanja, ki je v javnem interesu in zagotavlja obstoj in razvoj tistega dela leposlovja in humanistike, ki se znotraj omejenega obsega bralstva ne more uresničevati. Različne oblike državnih pomoči založništvu so kot korekcije nepopolnega slovenskega založniškega trga usmerjene v vse člene verige knjige, od avtorjev, založnikov, knjigarn do knjižnic in bralcev. Namen delovanja JAK je razvoj celostnih ukrepov za razvoj in spodbujanje delovanja tistih delov celotne verige knjige, kjer se izraža javni interes, izboljšanje dostopnosti izvirnega in prevodnega leposlovja in humanistike s podpiranjem knjižnih in revijalnih izdaj, s spodbujanjem mednarodnih dejavnosti ter z neposredno podporo ustvarjalcem (neposredna nadomestila avtorjem za izposojo knjig in štipendije, ki jih podeljujejo stanovska društva). Hkrati je področje bralne kulture in pismenosti izrazito razvojno področje, ki vpliva na vse segmente družbe, zlasti na kakovost življenja posameznika, njegovo ustvarjalnost, na razvoj šolstva in znanosti ter na gospodarski razvoj. JAK zato svoje področje dela usmerja v skladu s strateškimi cilji in začrtano vizijo. JAK na podlagi sheme Spodbujanje založništva v Sloveniji sofinancira programe in projekte s področja knjižne in revijalne založniške produkcije na področju leposlovja in humanistike, razvijanja bralne kulture, mednarodnega sodelovanja, prevajanja v tuje jezike, delovnih štipendij ustvarjalcem, poklicnega usposabljanja na področju knjige ter literarnih festivalov in prireditev. Dolgoročni cilj JAK je zmanjšati število podprtih knjig, vendar povečati podporo na posamezno enoto, povečala pa se je tudi skrb za avtorje. Medtem ko je ministrstvo za kulturo že v letu 2007 nominalno opredelilo najnižje avtorske honorarje na področju izdaje knjig tako za izvirna dela kot za prevode s področja leposlovja in humanistike in to vgradilo med pogodbene obveznosti, je agencija že v letu 2009 v pogodbene obveznosti vključila tudi zahtevo o predložitvi bančnih dokazil o izplačanih avtorskih honorarjih, kar vpliva ne le na izboljšanje položaja avtorjev, ampak tudi prispeva k transparentnosti založniško-avtorskih razmerij ter k posledičnemu zmanjšanju razponov med višinami avtorskih honorarjev znotraj založb oz. na založniškem trgu. V letu 2010 je JAK v razpisnih pogojih določila tudi minimalni avtorski honorar, ki je ostal do leta 2012 nespremenjen, za leto 2013 pa se je nekoliko dvignil. Na vsebinski ravni se je že od začetka delovanja JAK na področju mednarodne promocije slovenskega leposlovja in humanistke poglobil sistematični pristop k podpori temu segmentu, saj je JAK na novo uvedla pozive za mobilnost, ki so namenjeni sofinanciranju potnih stroškov avtorjev, ki ustvarjajo v slovenskem jeziku na področju leposlovja in humanistike. Zastavljeni ukrepi zagotavljajo trajnejši razvoj segmentov leposlovja in humanistike ter bralne kulture na Slovenskem. Okrepila se je tudi mednarodna dejavnost, z nastopom Slovenije na knjižnih sejmih v Frankfurtu, Leipzigu in Bologni, podprtimi pomembnimi projekti mednarodnega sodelovanja in vključevanjem v mednarodne mreže, posebej v Traduki. Aleš Novak, direktor l. r. Download 1,42 Mb. Do'stlaringiz bilan baham:
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Bosh sahifa
юртда тантана
Боғда битган
Бугун юртда
Эшитганлар жилманглар
Эшитмадим деманглар
битган бодомлар
Yangiariq tumani
qitish marakazi
Raqamli texnologiyalar
ilishida muhokamadan
tasdiqqa tavsiya
tavsiya etilgan
iqtisodiyot kafedrasi
steiermarkischen landesregierung
asarlaringizni yuboring
o'zingizning asarlaringizni
Iltimos faqat
faqat o'zingizning
steierm rkischen
landesregierung fachabteilung
rkischen landesregierung
hamshira loyihasi
loyihasi mavsum
faolyatining oqibatlari
asosiy adabiyotlar
fakulteti ahborot
ahborot havfsizligi
havfsizligi kafedrasi
fanidan bo’yicha
fakulteti iqtisodiyot
boshqaruv fakulteti
chiqarishda boshqaruv
ishlab chiqarishda
iqtisodiyot fakultet
multiservis tarmoqlari
fanidan asosiy
Uzbek fanidan
mavzulari potok
asosidagi multiservis
'aliyyil a'ziym
billahil 'aliyyil
illaa billahil
quvvata illaa
falah' deganida
Kompyuter savodxonligi
bo’yicha mustaqil
'alal falah'
Hayya 'alal
'alas soloh
Hayya 'alas
mavsum boyicha
yuklab olish