Konus, kemijska in usnjarska predelovalna industrija d o. o. Slovenske konjice – V stečaju Mestni trg 18, Slovenske Konjice

KONUS, KEMIJSKA IN USNJARSKA PREDELOVALNA INDUSTRIJA d.o.o. SLOVENSKE KONJICE – v stečaju

Mestni trg 18, Slovenske Konjice

Družbeno podjetje KONUS, kemijska in usnjarska predelovalna industrija p.o. Slovenske Konjice je bilo vpisano v sodni register pri Temeljnem sodišču v Celju dne 5.4.1990 pod številko sklepa Srg 828/89 in je nastalo iz dotedanje delovne organizacije (DO) s sedmimi TOZD-i.

Dne 26.4.1991 je bilo v sodni register pri Temeljnem sodišču v Celju pod številko sklepa Srg 618/91 vpisano organiziranje oz. preoblikovanje podjetja v holding. V sodni register so bile v okviru holdinga KONUS vpisane naslednje družbe z omejeno odgovornostjo, katerih edini ustanovitelj je bilo podjetje KONUS p.o.:
1. KONUS USNJARNA, proizvodnja naravnega usnja, d.o.o. Ljutomer,

2. KONUS KONUM, proizvodnja in konfekcioniranje umetnih usenj, d.o.o. Slovenske

Konjice,

3. KONUS KONEX, proizvodnja transportnih in pogonskih elementov, d.o.o. Slovenske

Konjice,

4. KONUS NETEX, proizvodnja netkanih materialov, d.o.o. Slovenske Konjice,

5. KONUS KOTERM, proizvodnja in predelava termoplastov, d.o.o. Slovenske Konjice,

6. KONUS KOFIL, konfekcioniranje tkanih in netkanih materialov, d.o.o. Loče pri

Poljčanah,

7. KONUS KONVES, vzdrževanje, energetika, strojegradnja, d.o.o. Slovenske Konjice,

8. KONUS KOKO, proizvodnja usnjene konfekcije in galanterije, d.o.o. Slovenske

Konjice.

Podjetje KONUS p.o. je bilo tudi ustanovitelj mešanih družb v tujini, in sicer družbe KONUS Pliberk Avstrija (99,34%), KONSKOR SanktPeterburg (Leningrad) Rusija (50%) in LARAX Beograd (99,2%).
Podjetje KONUS je ustvarjalo prihodke od prodaje proizvodov in storitev na domačem in tujem trgu. Največji delež prihodkov od prodaje predstavljajo prihodki iz naslova prodaje storitev na domačem trgu hčerinskim družbam in drugim kupcem.
S spremembami na trgu, predvsem razpadom jugoslovanskega trga in trga vzhodne Evrope, so se za celotno skupino oz. holding KONUS začele resne težave v poslovanju. Jugoslovanski trg in trgi vzhodne Evrope so bili namreč pretežni, včasih pa tudi izključni nabavni in prodajni trgi. Izvoz na trge zahodne Evrope je bil simboličen, predvsem v funkciji pridobivanja deviz za uvoz repromateriala in strojne opreme. Takšne razmere in prezadolženost poslovnega sistema KONUS so pripeljale do odločitve o prenosu celotnega družbenega kapitala podjetja na Sklad RS za razvoj d.d. Ljubljana.

Tako je delavski svet holding podjetja KONUS p.o. dne 23.9.1992 sprejel sklep o preoblikovanju holdinga v družbo z omejeno odgovornostjo in o prenosu družbenega kapitala na Sklad RS za razvoj.

Dne 24.9.1992 je podjetje KONUS p.o. podpisalo s Skladom RS za razvoj, Dunajska 104, Ljubljana, Pogodbo o preoblikovanju in prenosu družbenega kapitala. Na podlagi sprejetega sklepa delavskega sveta je podjetje preneslo na Sklad RS za razvoj celotni družbeni kapital v višini 2.283.376.000 SIT in sicer 1.236.939.000 SIT nominiranega kapitala in 1.046.437.000 SIT nenominiranega kapitala in izvenposlovne pasive.

Vpis spremembe firme, ustanovitelja in osnovnega kapitala v sodnem registru je bil izveden pri Temeljnem sodišču v Celju dne 6.5.1993 pod številko sklepa Srg 2534/92. V sodnem registru je bila vpisana osnovna glavnica v višini 1.236.939.000 SIT.

Glede na to, da je bil celotni kapital podjetja KONUS v letu 1992 prenesen na Sklad RS za razvoj, podjetje ni bilo dolžno izdelati otvoritvene bilance stanja na dan 1.1.1993 po metodologiji predpisani z uredbo. Prav tako pa zaradi tega podjetje KONUS ni bilo dolžno sestaviti programa lastninskega preoblikovanja podjetja.
Sklad RS za razvoj je kot edini lastnik celotnega premoženja podjetja poskušal v letu 1996 prodati poslovni delež podjetja. Tako je bil, na podlagi 7. člena Zakona o privatizaciji pravnih oseb v lasti Sklada RS za razvoj in obveznostih Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo, z razpisom objavljenim v dnevniku Večer dne 23.5.1996, ponujen odkup poslovnega deleža Sklada RS za razvoj vsem upravičencem. Odkup poslovnega deleža ni uspel, ker je izkazalo pripravljenost za sodelovanje pri interni razdelitvi in notranjem odkupu le 123 upravičencev.

Privatizacija podjetja je bila izvedena s prodajo poslovnih deležev odvisnih družb v sistemu KONUS ter s odprodajo nepremičnin in premičnin podjetja KONUS.

V začetku leta 1995 je podjetje KONUS skupaj z družbo KONUS Koterm ustanovilo novo družbo ISOKON d.o.o. Slovenske Konjice. Podjetje KONUS je v navedeno družbo vložilo nepremičnine v ocenjeni vrednosti 153.600.000 SIT, družba KONUS Koterm pa opremo v ocenjeni vrednosti 88.763.800 SIT. Celotni poslovni delež družbe ISOKON je bil na podlagi objavljenega javnega razpisa po sklenjeni pogodbi dne 29.9.1995 prodan kupcu ISOSPORT GmbH Eisenstadt za kupnino 21.000.000 ATS.

Kupec se je v pogodbi zavezal, da bo zaposlil 121 delavcev (delavci družbe KONUS Koterm) iz seznama (priloga k pogodbi) za najmanj dve leti ter, da bo v roku treh let od sklenitve pogodbe, na lokaciji, kjer se nahajajo nepremičnine družbe ISOKON, investiral v opremo najmanj 13.000.000 ATS.

Na podlagi drugega objavljenega javnega razpisa v časopisu Delo dne 15.11.1995 (prvi javni razpis je bil objavljen dne 10.12.1993) je podjetje KONUS odprodalo poslovni delež v družbi KONUS Konex. V družbo so bila vložena osnovna sredstva – oprema, nepremičnine pa je imela družba v najemu od podjetja KONUS. Ustanovitveni kapital družbe je znašal 15.758.737,46 SIT.

Pogodba o nakupu poslovnega deleža v družbi KONUS Konex d.o.o. Slov. Konjice je bila v notarski obliki sklenjena dne 22.3.1996 med prodajalcem KONUS d.o.o. Slov. Konjice in kupcema CHIORINO PARTICIPATIONS S.A. Luxemburg in Savo GRILJ Slovenske Konjice. Kupnina za celotni poslovni delež je znašala 700.000 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju BS na dan plačila.

Kupca sta se v pogodbi zavezala, da bosta zaposlila 39 delavcev za najmanj dve leti in

da bosta v roku treh let od sklenitve pogodbe vložila v opremo najmanj 300.000 DEM.

V letu 1996 je bil poslovni delež v mešanem podjetju KONUS GmbH Pliberk zmanjšan iz 15.000.000 ATS (99,34%) na 400.000 ATS (izplačilo deleža v višini 14.600.000 ATS).

Sklep o zmanjšanju kapitala za 14.600.000 ATS je sprejela skupščina družbe KONUS GmbH Pliberk novembra 1995. V novi lastniški strukturi je znašal delež ustanovnega kapitala KONUS d.o.o. 400.000 ATS (80%) in delež Vlada Novaka 100.000 ATS (20%). Novi kapital in lastniška struktura sta bila registrirana na sodišču dne 5.7.1996. Po navedeni spremembi se je podjetje odločilo svoj 80% delež odprodati. Javni razpis za zbiranje ponudb za nakup poslovnega deleža KONUS d.o.o. Slov. Konjice v mešani firmi KONUS GmbH Pliberk je bil objavljen v časopisu Delo dne 19.9.1996.

Ocenjena poštena tržna vrednost 80% poslovnega deleža je na podlagi cenitvenega poročila, ki ga je po naročilu firme KONUS GmbH Pliberk izdelala Vesna Černe, znašala 494.400 ATS oz. 6.306.000 SIT (po stanju 30.6.1996). Knjigovodska vrednost izkazanega 80% poslovnega deleža podjetja KONUS je ob prodaji navedenega deleža znašala 758.960 ATS. Poslovni delež v višini 400.000 ATS je podjetje po pogodbi (Abtretungsvertrag) z dne 1.10.1996 odprodalo kupcem XXXXX, XXXXX in XXXXX Maribor za kupnino 550.000 ATS.
Poslovni delež v mešani družbi KONSKOR Leningrad (Sankt Peterburg) je podjetje po sklenjeni »Predpogodbi« z dne 27.12.1996 odprodalo družbi KONUS Konex d.o.o. Slovenske Konjice za kupnino v višini 60.000 DEM v tolarski protivrednosti.

Ocenjena poštena tržna vrednost 50% poslovnega deleža KONUS d.o.o. je na podlagi cenitvenega poročila, ki ga je po naročilu podjetja KONUS izdelala ocenjevalka vrednosti podjetij Vesna Černe (EOS d.o.o. Ljubljana), po stanju, cenah in tečaju na dan 31.12.1995 znašala 186.430 tisoč ruskih rubljev (RUR) oziroma 5.052 tisoč SIT.

Prva večja prodaja nepremičnin je bila opravljena dne 6.4.1993 na podlagi sklenjene »Pogodbe o odkupu terjatev in prenehanju medsebojnih obveznosti in terjatev«, ki je bila sklenjena med podjetjem KONUS (prodajalec in dolžnik) in Skladom RS za razvoj na eni strani ter LB Splošno banko Celje d.d. (upnik) in LB Posest d.o.o. Celje (kupec nepremičnin) na drugi strani.

Iz pogodbe izhaja, da podjetje KONUS in družbe hčere dolgujejo LB Splošni banki Celje

po zapadlih in nezapadlih kreditnih, garancijskih in ostalih terjatvah na dan 1.3.1993 znesek v višini tolarske protivrednosti 25.081.312 DEM, kar znaša po srednjem tečaju Banke Slovenije 1.558.043.574,90 SIT. Banka je imela svoje terjatve zavarovane po pogodbi o zastavi nepremičnin z dne 26.12.1990 s hipoteko na nepremičnem premoženju podjetja KONUS ter s poroštveno izjavo z dne 14.10.1991 do najvišjega zneska 185.000.000 SIT oz. 26.428.571,43 DEM. Z navedeno pogodbo so želele pogodbene stranke dokončno urediti prenehanje terjatev Splošne banke Celje do KONUS-a in družb hčera, kar je bilo doseženo s prodajo nepremičnin KONUS-a oz. družb hčera, prodajo delnic KONUS-a in pobotom s terjatvami Splošne banke Celje ter z odkupom dela terjatev s strani Sklada RS za razvoj.

KONUS je tako prodal podjetju Posest d.o.o. Celje svoje nepremičnine, in sicer: upravno zgradbo, inštitut, počitniški dom Novi Vinodolski, brunarice na Rogli (3 kom), skladišče surovin (brez visoko regalnega dela) in obrat družbene prehrane (menza) za dogovorjeno kupnino 12.519.834,00 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije. Prav tako se je KONUS zavezal prodati Banki Celje 17.643 kom delnic LB Splošne banke Celje po 1.300,00 SIT za delnico za dogovorjeni znesek kupnine v tolarski protivrednosti 369.221,00 DEM.

Z odprodajo nepremičnin in delnic ter opravljenim pobotom terjatev in obveznosti med Banko Celje in Konusom je znašal preostanek terjatev Banke Celje nasproti Konusu še 12.192.256 DEM. Navedeni znesek preostanka terjatve je Banka Celje odprodala Skladu RS za razvoj za 5.600.000 DEM, kar pomeni, da so z dnem uveljavitve te pogodbe dokončno prenehale obstajati vse terjatve Banke Celje do podjetja KONUS in družb hčera iz pravnih poslov opredeljenih v prilogi k pogodbi.
Ostale prodaje nepremičnin, ki so jih uporabljale hčerinske družbe, so bile realizirane v letih 1994 do 1998, in sicer v letu 1994 gradbeni objekti in zemljišče družbe KONUS Kofil Loče, v letu 1996 in 1997 gradbeni objekti družbe KONUS Konum, gradbeni objekti družbe KONUS Koko in gradbeni objekti družbe KONUS Konves. Prav tako so bile v letih 1996 do 1998 prodane nepremičnine (zemljišča in drugi gradbeni objekti) podjetja KONUS Slovenske Konjice.

Pri vseh prodajah nepremičnin so bile opravljene cenitve, ki so služile kot podlaga za določitev višine kupnine.

Zaradi nezmožnosti poravnavanja dospelih obveznosti iz poslovanja in blokiranega žiroračuna so bili pri Okrožnem sodišču v Celju za posamezne hčerinske družbe podani predlogi za začetek stečajnega postopka, in sicer v letu 1995 za družbi Konus Konum in Konus Koko, v letu 1997 za družbi Konus Koterm in Konus Kofil.

V stečajnih postopkih navedenih štirih družb je prenehalo delovno razmerje 390 delavcem, od teh se jih je 247 zaposlilo nazaj v družbah, ki so nastale v postopku privatizacije in prevzele proizvodne dejavnosti družb, ki so prenehale.

V letu 1998 je bil uveden stečajni postopek nad družbo Konus Netex, v letu 2000 pa nad družbo Konus Konves in družbo Konus Usnjarna Ljutomer.

Izmed navedenih stečajev hčerinskih družb so bili do dneva sestave revizijskega poročila zaključeni naslednji stečajni postopki: Konus Koko (20.11.1996), Konus Koterm (15.10.1997), Konus Kofil (10.12.1997), Konus Netex (14.6.1999) in Konus Konves (11.6.2001). V štirih primerih (Konus Koterm, Konus Kofil, Konus Netex, Konus Konves) je bil stečajni postopek takoj zaključen, ker premoženje dolžnika, ki bi prešlo v stečajno maso, ni zadoščalo niti za stroške stečajnega postopka. Stečajni postopek še ni zaključen za družbo Konus Konum in družbo Konus Usnjarna Ljutomer.

Dne 15.2.2001 je bil nad podjetjem KONUS začet stečajni postopek. Predlog za uvedbo stečajnega postopka pri Okrožnem sodišču Celje je dne 27.11.2000 vložila družba KONUS d.o.o. Slovenske Konjice (opr. št. St 81/2000).
V revizijskem postopku je bilo ugotovljeno zmanjšanje premoženja podjetja KONUS d.o.o. Slovenske Konjice po 6. alineji 2. odstavka 48. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij iz naslova prodaje stanovanj v višini 72.942.451 SIT. Podjetje KONUS je po kupoprodajni pogodbi z dne 24.3.1997 prodalo družbi YUCONTA d.o.o. Laško 34 stanovanj, od tega 32 stanovanj v stanovanjskih blokih v Slovenskih Konjicah in 2 stanovanji v Ločah pri Poljčanah. Stanovanja so bila prodana za kupnino v tolarski protivrednosti 210.000 DEM oz. 18.795.000 SIT (povprečna cena za eno stanovanje je znašala 6.170 DEM), to je pod knjigovodsko vrednostjo (127.550.065 SIT) in ocenjeno tržno vrednostjo stanovanj (91.737.451 SIT), ki jo je upošteval davčni organ pri določitvi osnove za obračun davka na promet nepremičnin. Revizijski organ v navedenem primeru ugotavlja zmanjšanje premoženja podjetja KONUS v višini razlike med ocenjeno tržno vrednostjo stanovanj (91.737.451 SIT) in prodajno vrednostjo stanovanj (18.795.000 SIT), ki znaša 72.942.451 SIT. V opisanem primeru obstaja sum storitve kaznivega dejanja sklenitve škodljive pogodbe po 130.členu KZ SRS (Ur.l. SRS, št. 12/77- 5/90), ki ima kontinuiteto v 392.členu KZ RS (Ur.l. RS, št. 63/94).
Zmanjšanja premoženja podjetja po določbah 48.a člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij niso bila ugotovljena.