1javna agencija za raziskovalno dejavnost rs 2

Proračunski odhodki za kmetijstvo

Proračunska izplačila iz državnega proračuna, povezana s kmetijstvom (351 milijonov EUR) so bila v letu 2014 7% manjša kot leta 2013, pri čemer so se izplačila iz nacionalnih sredstev zmanjšala za 11%, sredstva iz EU proračuna pa za 5%. Delež sofinanciranja ukrepov s strani EU je porasel od 71% v letu 2013 na 72% v letu 2014. Največ proračunskih sredstev je bilo tudi v letu 2014 namenjeno tržnim ukrepom in neposrednim podporam (47%) ter razvoju podeželja (43%), delež namenjen financiranju splošnih storitev za kmetijstvo pa je ostal razmeroma nizek (10%). V okviru prvega stebra kmetijske politike so se izplačila glede na leto 2013 zmanjšala za 3%. Precej več sredstev kot v letu prej je bilo izplačanih za ukrepe za zniževanje stroškov (predvsem za vračila trošarine za gorivo), medtem ko je bilo za neposredna plačila proizvajalcem ter odškodnine in druge specifične podpore kmetijskim gospodarstvom porabljeno manj sredstev kot v letu 2013. V okviru ukrepov strukturne politike in politike razvoja podeželja so se izplačila zmanjšala za 11%, pri čemer so se zmanjšala predvsem izplačila za ukrepe za izboljšanje okolja in krajine (manjša izplačila za OMD zaradi različne dinamike izplačil med leti). Manj je bilo tudi izplačil za ukrepe za prestrukturiranje kmetijstva, živilstva in gozdarstva, za spodbujanje razvoja podeželskih območij pa je bilo izplačanih več sredstev kot leto prej. Sredstva za splošne storitve za kmetijstvo se glede na leto 2013 niso pomembneje spremenila.

3. Ukrepi kmetijske politike

Klasifikacijo kmetijske politike in njenih ukrepov uvrščamo v tri osnovne stebre, ki se nato delijo po načelu osnovnega namena in upravičenca.
Klasifikacija proračunskih izdatkov, povezanih s kmetijstvom po skupinah ukrepov

		KMETIJSKA POLITIKA
Tržni ukrepi in neposredne podpore proizvajalcem		Razvoj podeželja in kmetijska strukturna politika		Splošne storitve v podporo razvoju kmetijstva
Ukrepi za podporo trgu - izvozne podpore - intervencijski ukrepi - splošni stroški intervencij - podpore porabnikom Neposredne podpore proizvajalcem Neposredna plačila in ukrepi za zniževanje stroškov - neposredna plačila proizvajalcem - ukrepi za zniževanje stroškov Odškodnine in druga izredna plačila - kompenzacijska plačila za zmanjšanje proizvodnje - kompenzacijska plačila na površino/žival - druge odškodnine in nadomestila		Ukrepi za izboljšanje okolja in krajine - plačila za območja z omejenimi dejavniki - plačila za kmetijsko-okoljske ukrepe Ukrepi za prestrukturiranje - podpore prestrukturiranju kmetijskih gospodarstev - splošne podpore prestrukturiranju kmetijstva in živilstva - podpore gozdarstvu Ukrepi za spodbujanje razvoja podeželskih območij - podpore ekonomski diverzifikaciji kmetij - podpore podeželskemu gospodarstvu in prebivalstvu - krepitev lokalnih razvojnih pobud (Leader)		Raziskovalne, razvojne, svetovalne in strokovne storitve - raziskave in razvoj - svetovalna služba - kmetijsko šolstvo in infrastruktura - strokovne naloge Nadzor nad varnostjo in kakovostjo - ukrepi na področju veterine - fitosanitarne naloge in ukrepi ter varstvo sort - ukrepi na področju varnosti in kakovosti hrane in krme Druge splošne storitve - podpore nevladnim organizacijam - identifikacija in registracija živali - tehnična pomoč - drugo

V letu 2014 ni bilo večjih sprememb v kmetijski politiki.

1. 
   Tržni ukrepi in neposredne podpore proizvajalcem zajemajo ukrepe, ki se praviloma nanašajo na kmetijsko proizvodnjo in posredno ali neposredno vplivajo na prihodek ali stroške večine proizvajalcev. V to skupino so uvrščeni vsi ukrepi za stabilizacijo trga, s katerimi politika vpliva na raven cen kmetijskih proizvodov, kakor tudi različne oblike neposrednih plačil in drugih neposrednih podpor proizvajalcem.
   

Neposredna plačila v kmetijstvu so se izvajala po enaki shemi kot v letih 2012 in 2013, ko so bile uveljavljene zadnje spremembe iz vmesnega pregleda SKP. Proizvodno vezana so bila le plačila za ekstenzivno rejo ženskih govedi ter za proizvodnjo mleka na gorsko višinskih in strmih kmetijah, preostala sredstva pa se dodeljujejo v obliki regionalnih enotnih plačil na površino in zgodovinskih dodatkov k tem plačilom. V letu 2014 je modulacija zajela gospodarstva, pri katerih je skupni znesek neposrednih plačil na gospodarstvo presegal 300.000 EUR in sicer v obliki znižanja skupnega zneska plačil nad to mejo za 4%. Nacionalna ovojnica za neposredna plačila, ki je v celoti financirana iz skupnih sredstev EU, je znašala 139 milijonov EUR.

Za odškodnine in druga izredna plačila je bilo v letu 2014 izplačano 6,2 milijona EUR (5% manj kot leta 2013), od tega največ v obliki državne pomoči upravičencem za sanacijo posledic suše v letu 2013. Na račun neugodnih vremenskih razmer v letu 2014 (obilno deževje) je bila specifična pomoč izplačana tudi čebelarjem, ki pa v nadaljevanju tega poročila niso zajeta.

2. 
   Razvoj podeželja in kmetijska strukturna politika zajema ukrepe, ki se praviloma nanašajo na posamezne proizvajalce, skupine proizvajalcev ali območja in so opredeljeni po programih. Njihov namen je vplivati na izboljšanje okolja in krajine, povečati konkurenčnost in učinkovitost kmetijskih proizvajalcev, podpreti razvoj predelovalne industrije, tržne organiziranosti, kakor tudi splošni razvoj podeželskih območij.
   

V okviru politike razvoja podeželja se je v letu 2014 v skladu s Programom razvoja podeželja 2007-2013 nadaljevalo izvajanje ukrepov v okviru vseh štirih prednostnih osi (izboljšanje konkurenčnosti, ohranjanje okolja in naravnih virov, izboljšanje kakovosti življenja na podeželju, krepitev lokalnih razvojnih pobud Leader). S sedmo spremembo PRP 2007-2013, ki je bila uveljavljena v začetku aprila 2014, je prišlo do nekaterih prerazporeditev sredstev znotraj programa, skupni obseg javnih sredstev za celotno programsko obdobje pa se je zaradi različnega deleža sofinanciranja po oseh zmanjšal za 461 tisoč EUR in sedaj znaša 1,178 milijarde EUR (iz EU in nacionalnega proračuna). Do konca leta 2014 je bilo za ukrepe prve, tretje in četrte osi, ki se izvajajo na podlagi javnih razpisov, odobrenih 110% okvirno razpoložljivih sredstev za celotno programsko obdobje, izplačanih pa 83%. Ukrepi druge osi so se izvajali na podlagi zbirnih vlog v podobnem obsegu kot v letu prej.

Večina ukrepov iz okvira razvoja podeželja in kmetijske strukturne politike je predmet sofinanciranja s strani EU skladov.

Med ukrepi, ki niso predmet skupne kmetijske politike, so bili, podobno kot v preteklih letih, uporabljeni tudi nekateri specifični ukrepi podpore kmetijskim gospodarstvom.

Ukrepov, ki se v celoti financirajo samo iz nacionalnih sredstev je malo (leta 2014 5) in predstavljajo le okoli 1% vseh izplačil tega stebra kmetijske politike.

3. 
   Splošne storitve v podporo razvoju kmetijstva praviloma zajemajo ukrepe, s pomočjo katerih država omogoča delo javnih služb in druge infrastrukture, kot tudi realizacijo različnih projektov, ki so pomembni za razvoj kmetijstva, ne morejo pa biti prepuščeni samo tržni iniciativi. Ta skupina ukrepov v glavnem nima neposrednega vpliva na prihodek kmetijskih gospodarstev, čeprav lahko nekatere od njih razumemo tudi kot regresiranje storitev za proizvajalce (npr. del storitev svetovalne službe, del kontrole proizvodnosti v živinoreji).
   

Proračunska sredstva za splošne storitve za kmetijstvo, ki predstavljajo posredno obliko podpore sektorju, so se po daljšem obdobju razmeroma stabilne višine in strukture v zadnjih treh letih zmanjšala.

Za financiranje in sofinanciranje splošnih storitev za kmetijstvo je bilo v letu 2014 porabljenih 37 milijonov EUR, kar je podobno kot v letu prej. Dobra polovica teh sredstev je bila namenjena raziskovalnim, razvojnim, svetovalnim in strokovnim storitvam (51%). Ukrepi povezani z varnostjo in kakovostjo hrane so predstavljali okoli 33% vseh izplačil v tej skupini ukrepov, preostalih 16% pa je bilo namenjeno financiranju in sofinanciranju drugih splošnih nalog in storitev.

Podpore izvajanju splošnih storitev za kmetijstvo so praviloma predmet nacionalne kmetijske politike, ki se tudi po vstopu v EU v celoti financira iz nacionalnega proračuna. Iz EU skladov je bilo v letu 2013 financiranih ali sofinanciranih le 6 ukrepov (ERAnet, obdelava FADN podatkov, usposabljanje v kmetijstvu, tehnična pomoč, ukrepi za varstvo rastlin, ukrepi v veterini), za katere je EU prispevala skupaj 3,1 milijona EUR oziroma 8% vseh izplačil v tem stebru kmetijske politike.

4.