1javna agencija za raziskovalno dejavnost rs 2

10.1Odpravljanje resne motnje v gospodarstvu

POROČILO O OCENI UČINKOVITOSTI DODELJENIH DRŽAVNIH POMOČI
OZADJE
Gospodarska in finančna kriza je v letih 2009–2013 izpostavila vrsto šibkosti v slovenskem bančnem sistemu in je terjala ukrepanje tako v samih bankah kot tudi na področju sistemske ureditve. Kriza je prekinila obdobje visoke rasti bančnih posojil. Ta je temeljila na izdatnem zadolževanju bank v tujini. Skupaj so se bruto krediti kot delež BDP povečali s 70% v letu 2005 na 110% v letu 2009. Povečanje kreditne aktivnosti je bila posledica izboljšanja dostopa slovenskih bank do tujih virov financiranja. Po letu 2009, ko so se gospodarske razmere poslabšale, so nedonosne terjatve strmo narasle. Gospodarska recesija je tako razkrila pomanjkljivosti upravljanja s tveganji bank v obdobju visoke konjunkture. Ob krčenju prihodkov in naraščajočih izgubah podjetij je začel naraščati obseg nedonosnih terjatev.
Slovenija je v letih 2013 in 2014 izvedla obsežne ukrepe za krepitev stabilnosti bank. Ukrepi za krepitev stabilnosti bank so vključevali preglede kakovosti sredstev, obremenitvene teste, dokapitalizacijo bank v državni lasti in prenos slabih posojil na Družbo za upravljanje terjatev bank. V obdobju do konca leta 2014 so bile slovenske banke (NLB, NKBM, Abanka Vipa, Factor Banka, Probanka, Banka Celje) dokapitalizirane v skupni višini 3,6 mrd evrov. V letu 2013 je DUTB s strani NLB in NKBM prejela tvegane postavke v višini 3,3 mrd EUR. V letu 2014 so bile nato na DUTB prenesene še tvegane postavke Abanke Vipa in Banke Celje v bruto vrednosti 1,5 mrd EUR. V septembru 2014 so bile na DUTB prenesene še tvegane postavke s strani Factor banke in Probanke v bruto vrednosti 173 milijonov EUR, ob tem pa je potrebno poudariti, da je bil prenos izveden po tržni vrednosti. Do sedaj je tako DUTB prejela tvegane postavke v bruto vrednosti 5.008 milijonov EUR.
Tabela: Prikaz do sedaj izvedenih ukrepov za krepitev stabilnosti bank (v milijonih EUR)

Banka	Dokapitalizacija	Bruto vrednost tveganih postavk, prenesenih na DUTB	Dano poroštvo RS za prevzete obveznosti DUTB
NLB	1.551	2.293	634
NKBM	870	1.011	375
Abanka Vipa	591	1.140	425
Factor banka	269	54	-
Probanka	176	119	-
Banka Celje	190	391	127

Vir: Sklepi Vlade Republike Slovenije glede posameznih bank, Letno poročilo DUTB, d.d. za leto 2014
UČINKI SANACIJSKIH UKREPOV
Proces bančne sanacije je pomembno prispeval k večji odpornosti bančnega sistema na nepričakovane šoke, obenem pa so se znižala tveganja v bančnem sistemu. Na podlagi sanacijskih ukrepov se kažejo nekateri pozitivni premiki v pogojih poslovanja slovenskih bank, ki lahko ugodno vplivajo na povečanje kreditne aktivnosti, kot eden izmed pogojev za oživljanje gospodarske rasi v Sloveniji. Boljša kakovost kreditnega portfelja, višja kapitalska ustreznost bank, upadanje obrestnih mer, ugodni odzivi tujine, ki se kažejo v hitrem upadanju zahtevanih donosnosti države, pomenijo lajšanje pogojev poslovanja bank in lahko vzpodbudijo večje kreditiranje gospodarstva.
1. Krčenje bilančne vsote bančnega sistema se upočasnjuje. Lani je bilo z dobrimi -4% že bistveno manjše kot v preteklih letih. Banke v svojih odgovorih glede obsega poslovanja in financiranja v letu 2015 še predvidevajo blago krčenje bilančne vsote (-2%), v letu 2016 pa rast v višini 1,3%. Banke v svojih planih financiranja ne predvidevajo pomembnejših sprememb pri vlogah nebančnega sektorja in praktično nespremenjen obseg financiranja pri Evrosistemu.
2. Kreditno tveganje se znižuje. K temu je pomembno prispeval tudi prenos nedonosnih terjatev na DUTB v letu 2014. Prenos nedonosnih terjatev na DUTB v preteklem letu je znižal delež nedonosnih terjatev v zamudi nad 90 dni za skoraj tri odstotne točke, medtem, ko so drugi procesi prispevali dodatno znižanje, na 11,4 %, kolikor je znašal v marcu 2015. Proces zniževanja deleža terjatev v zamudi nad 90 dni bi bil še hitrejši, če se banke ne bi soočale s krčenjem obsega poslovanja, ki je rezultat tako nizkega kreditnega povpraševanja, zlasti na strani gospodinjstev, kot zadržanosti bank pri prevzemanju novega kreditnega tveganja. To se kaže v zaostrenih kreditnih standardih bank, ki se le počasi sproščajo v posameznih kategorijah. Še naprej ostaja najslabša kakovost terjatev v segmentu izpostavljenosti do tujcev in v segmentu izpostavljenosti do podjetij, čeprav pri slednjih v bistveno nižjem deležu kot pred začetkom sanacije dela bančnega sistema, na 17,8 %. V sektorju podjetij je relativno slabša kakovost portfelja MSP, kar predstavlja večji izziv za njihovo razreševanje zaradi večje razpršenosti. Ta segment podjetij tudi ni bil deležen sistemskega razreševanja slabih posojil v delu bančnega sistema, zato je upravičeno pričakovanje, da bodo banke temu delu portfelja namenile več aktivnosti za prestrukturiranje in razreševanje dolga. Za normalizacijo kreditne ponudbe je pomembno nadaljnje zmanjševanje deleža nedonosnih posojil v portfelju bank, saj višji delež nedonosnih terjatev znižuje pripravljenost bank za kreditiranje: zaradi višjih stroškov oslabitev, manjše pripravljenosti kreditiranja mejnih primerov komitentov in višje porabe kapitala.
3. Tveganje solventnosti bančnega sistema se je v letu 2014 zmanjšalo. S sanacijo dela bančnega sistema se je povečal obseg kapitala in s prenosom nedonosnih terjatev na DUTB se je zmanjšal obseg izpostavljenosti z najvišjo utežjo tveganosti. Po dokapitalizaciji dveh bank v zadnjem četrtletju leta 2013 se je kapitalska ustreznost bančnega sistema na konsolidirani ravni zvišala nad povprečno vrednost bank v EU, kar pa ne velja za majhne banke. Vzdrževanje visokih kapitalskih količnikov bank bo potrebno tudi zaradi nove evropske regulative, ki uvaja dodatne kapitalske blažilnike z namenom zniževanja cikličnih ali strukturnih sistemskih tveganj. Krčenje kapitalskih zahtev prek zniževanja kreditne aktivnosti in umik bank v manj tvegane, a manj donosne naložbe, postaja nevzdržen model. Prilagoditev poslovnih modelov novim okoliščinam in novim regulatornim zahtevam pa je eden od glavnih izzivov za banke v prihodnje.
4. Večletno krčenje kreditne aktivnosti bank se je proti koncu leta 2014 začelo umirjati in nekateri indikatorji kažejo, da bi lahko prišlo do obrata v kreditiranju nebančnega sektorja. Negativne stopnje rasti se znižujejo, od druge polovice leta je po večletnem zniževanju začel naraščati obseg novoodobrenih posojil. Anketa o kreditnih standardih kaže stabilen pozitiven trend pri povpraševanju podjetij po posojilih. Zniževanje aktivnih obrestnih mer, ki je pri posojilih podjetjem z enoletnim zamikom začelo slediti dinamiki pasivnih obrestnih mer, se je v začetku leta še pospešilo. Razlika do obrestnih mer evroobmočja je opazno nižja kot pred letom in pol, kar povečuje konkurenčnost domačih bank. Na strani ponudbe ostajajo močan omejitveni dejavnik kreditni standardi bank, ki so se v obdobju od začetka krize zaostrili bolj kot v drugih državah evroobmočja.
5. Od druge polovice leta 2014 se kažejo pozitivne spremembe v strukturi kvalitete kreditnega portfelja. Delež nedonosnih terjatev, merjenih z zamudami nad 90 dni, se je najprej stabiliziral, v zadnjem četrtletju pa začel zniževati, tudi brez učinka vpliva prenosov na DUTB iz Abanke in Banke Celje. Marca je znašal 11,4% razvrščenih terjatev. Nedonosne terjatve se znižujejo tudi v absolutnem obsegu, kar pa se ne odraža v polni meri v zniževanju njihovega deleža, zaradi nadaljevanja procesa krčenja bančnih portfeljev. Celotne razvrščene terjatve bank so bile marca na najnižji ravni od leta 2007, v višini 36,9 mrd EUR.
6. Trend zmanjševanja stroškov oslabitev in rezervacij se v prvem četrtletju 2015 nadaljuje. V prvem četrtletju letošnjega leta so stroški oslabitev za lanskimi v enakem obdobju zaostajali za 43%, predstavljali so tudi razmeroma nizek delež ustvarjenega bruto dohodka bank, manj kot petino, kar je primerljivo s predkriznim obdobjem. Vendar je potrebno upoštevati, da so tovrstni stroški v začetku leta nižji v primerjavi z ostalimi meseci leta. Stroški oslabitev in rezervacij so lani najvišji delež v bruto dohodku predstavljali pri skupini velikih domačih bank (59%), sledile so banke v večinski tuji lasti (46%) in majhne domače banke (36%). V prvem četrtletju letošnjega leta delež stroškov oslabitev in rezervacij pri nobeni od skupin bank ni presegal 20%.