International symposium on emergency medicine

Ženska (DIPL.MS.) kot del ekipe NMP?
Če v zdravstveni negi govorimo o feminizaciji poklica, lahko v NMP na terenu govorimo o prav
nasprotnem pojavu. Ženske kot reševalke v NMP niso prisotne, ali pa je njihova prisotnost zelo retka.
Marsikdo slednje označi za nenavadno, neobičajno.
Izkušnje iz tujine- Nizozemska
V enoti reševalcev (Liden, kraj blizu Amsterdama) je zaposlenih 80 reševalcev, od tega skoraj 1/3
žensk. Po izobrazbi so “nurse” s končano fakulteto in specializacijo iz urgentne medicine. V NMP se lahko
zaposlijo šele z 28 letom, kajti komaj takrat končajo z izobraževanjem. Svoje delo izvajajo suvereno,
avtonomno. Do večjih težav na terenu ne prihaja zaradi organizacije same službe. Na terenu izvajajo
namreč samo zahtevne medicinsko tehnične intervencije. Težjega pacienta ji ni potrebno prenašati,
dvigovati,… V primeru da slednji obstaja, pokliče na pomoč gasilce, kateri izvajajo poleg dejavnosti
gašenje tudi reševanje. Prenašanje življenjsko prizadetega pacienta uvrščajo v termin reševanje. Sistem
se zaveda, kako dragoceno je znanje “nurse v NMP”. Tak sistem omogoča tudi ženskam “nurse”, da
avtonomno opravljajo delo v NMP.
Slovenija
Znano nam je, da je v Sloveniji ženska (dipl.ms) na terenu v NMP bolj izjema kot pravilo. Izgovor za
slednje je ogromno, najpogostejši pa je - “ fizična šibkost”. Medicinska sestra se na terenu pojavi v
344
URGENTNA MEDICINA - IZBRANA POGLAVJA 2010

---

2. Posavec A. Zdravstveni reševalec poklic, poslanstvo ali izziv. Zbornik predavanj. Zbornica zdravstvene nege in
babiške nege Slovenije-Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija
reševalcev v zdravstvu. Ljubljana, 2007.
3. Uradni list Republike Slovenije. Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči. Dostopno na: URL:
http://www.uradni-list.si/1/content?id=80967
4. Štok E. Projekt nujne medicinske pomoči v Sloveniji, ISIS 1998. št.1.
5. Žmavc A. Kakšnega reševalca potrebuje nujna medicinska pomoč Slovenije. Zbornik predavanj. Zbornica
zdravstvene nege in babiške nege Slovenije-Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov
Slovenije, Sekcija reševalcev v zdravstvu. Ljubljana, 2007.
6.
“http://www.mz.gov.si/si/delovna_podrocja/zdravstveno_varstvo/projekt_nujne_medicinske_pomoci/”http://
www.mz.gov.si/si/delovna_podrocja/zdravstveno_varstvo/projekt_nujne_medicinske_pomoci/, Vzeto iz
spleta 21.4.2010.
7. “http://casopis.resevalci.org/01_03-2006/Priloga_2-01_03-Zbornik-Usposobljenost_projektEU.pdf ”
http://casopis.resevalci.org/01_03-2006/Priloga_2-01_03-Zbornik-Usposobljenost_projektEU.pdf, Vzeto iz
spleta 21.4.2010.
347
URGENTNA MEDICINA - IZBRANA POGLAVJA 2010
Delo reševalca
Naj omenim najpomembnejša dela diplomirane medicinske sestre / diplomiranega zdravstvenika,
zdravstvenega reševalca:
- Pravni vidiki nudenja prve pomoči (PP),
- Opredelitev PP in NMP,
- Triaža poškodovanih in nenadno obolelih (srčna kap, možganska kap, nezavest, ...),
- Oživljanje po ABC programu,
- PP pri poškodbah in nenadno obolelih: zlomih, krvavitvah, šokovnih stanjih, opeklinah, vročinski
kapi, omrzlinah, podhladitvah, poškodbah z električnim tokom, poškodbam z jedkovinah,
zastrupitvah, nenadnem porodu, …
- Prepoznavanje navidezne, klinične in biološke smrti,
- Oskrbe rane, obveze in obvezovanje.(http://casopis.resevalci.org).
Jasno razvidno pa je, da diplomirana medicinska sestra/zdravstvenik, zdravstveni tehnik reševalec-
mora biti vse stransko praktično in teoretično usposobljen zdravstveni delavec in da se mora znati
prilagajati povsem različnim situacijam, kar je v medicini pravzaprav najtežje. Poznati mora osnove
urgentne medicine in praktično obvladati vse postopke, pri katerih sodeluje kot član urgentnega tima.
Poznati mora opremo v urgentnem vozilu, delo z njo in njeno vzdrževanje. Obvladati mora imobilizacijo
in transport pacientov in poškodovancev, prav tako osnovne principe dala v izjemnih razmerah in
masovnih nesrečah. Mora biti vesten in zanesljiv, ter seveda delo v urgenci ga mora veseliti, prav tako
mora biti prisotna želja po stalnem strokovnem izpopolnjevanju. Mora imeti empatičen odnos do
pacientov in imeti občutek za primerno komunikacijo z njimi. Vsak pa mora poznati tudi svoje meje
(Žmavc, 2007).