International symposium on emergency medicine

PHE Ljubljana:- od 70 reševalcev, so zaposlene 3 diplomirane medicinske sestre.
PHE Maribor:- od 58 reševalcev, je zaposlenih 5 diplomiranih medicinskih sester.
Uspešnost sistema nujne medicinske pomoči (v nadaljevanju NMP) v določeni državi je zagotovo
odvisna od izobraževanja zaposlenih v tej službi. Del sistema nujne medicinske pomoči v Sloveniji so
tudi reševalci v zdravstvu (reševalci). Seveda vsi reševalci ne delajo v sistemu NMP ampak tudi na
področju nenujnih reševalnih prevozov in delo v dežurnih ambulantah. Struktura reševalcev je zelo
različna. 
Danes sestavlja ekipo nujnega reševalnega vozila na nekaterih prehospitalnih enotah po Sloveniji
diplomirana medicinska sestra/zdravstvenik in zdravstveni tehnik reševalec. Zaradi pomanjkanja
zdravnikov in pogostosti nujnih primerov, je uvedena ta vrsta oblike nujne medicinske pomoči, ki na
terenu samostojno obravnava in rešuje nujne primere. Vse več v ospredje prihajamo tudi diplomirane
medicinske sestre, ki delo zdravstvenega reševalca jemljemo kot poklic, poslanstvo in izziv (Posavec,
2007).
Ideja o tem da je področje predbolnišnične NMP potrebna vključiti diplomirano medicinsko
sestro/zdravstvenika sega v obdobje prvih diplomantov Visoke zdravstvene šole Univerze v Mariboru in
visoke šole za zdravstvo Univerze v Ljubljani. Trenutna podskupina za izobraževanje pri projektu NMP so
Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije v sodelovanju z Zdravniško zbornico, Zbornico zdravstvene
nege in komisijo za izobraževanje sekcije Reševalcev v zdravstvu (ki deluje v sklopu Zbornice-Zveze
zdravstvene nege Slovenije), že 8 leto vodi projekt dodatnega izobraževanja zdravstvenega kadra s
področja NMP. Za diplomirane medicinske sestre/ zdravstvenike je v pripravi program specializacije in je
v fazi usklajevanja z eno od treh visokih šol, kjer bi se program lahko realiziral (Štok E. 1998).
OE nujna medicinska pomoč Maribor
Zgodovina organizirane reševalne dejavnosti v Mariboru, sega že v čas po 1. svetovni vojni, ko so to
dejavnost opravljali prostovoljci, ki so bili organizirani v sklopu gasilske postaje. Po drugi svetovni vojni
so Reševalno službo Maribor organizirali kot samostojno postajo v sklopu gasilcev (Grmec, 2007).
Taka ureditev je obstajala do leta 1965, ko so glede na spremembo Zakona o zdravstvenem varstvu in
zakona o reševalnih službah priključili reševalno postajo k Zdravstvenem domu. Dejavnost NMP na
terenu je v Mariboru nekoliko pozno sledila potrebam po modernejšem pristopu oskrbe kritično bolnih
in poškodovanih v prebolnišničnem okolju, zaradi pomanjkanje zdravnikov usposobljenih za NMP, zato
je bil zaposlen zdravstveni kader predvsem s srednjo izobrazbo (zdravstveni tehnik) in voznik reševalec
z 80-urnim tečajem prve pomoči (Grmec, 2007).
Storitve nudimo približno 200.000 prebivalcem mesta Maribor in enajstih okoliških regij, kar pomeni,
da v osnovi pokrivamo območje 745 km2. Dejavnost OE NMP obsega NMP na terenu in v ambulanti,
dežurno ambulanto, dežurne hišne obiske na terenu, nujne reševalne prevoze ter urgentne premestitve,
nenujne reševalne prevoze ter prevoze iz regije in iz tujine.