International symposium on emergency medicine

Abstract
2/3 of the injured person suffers facial injuries. The injury could be isolated on the face and the oral
cavity, but can often be connected to other accompanying injuries.
The role of the nursing care is, the identification of emergency conditions, taking immediate and
professional actions and collaboration in care for all other injuries. Individual accession and complete
proceedings are very important, because we must realize, that the face is the body centre of
communication and that every modification hurts individual’s psychophysical integrity.
Uvod
Obraz je zaradi svoje izpostavljenosti in sorazmerno slabe zaščite eno najpogosteje poškodovanih
področij človeškega telesa. Vzroki maksilofacialnih poškodb so najpogosteje prometne nesreče, nasilje,
padci, šport. 
Maksilofacialne poškodbe delimo na:
• Mehkotkivne poškodbe obraza in ustne votline
• Zlome obraznih kosti
• Poškodbe zob in obzobnih tkiv
Poškodbe v predelu obraza in ustne votline redkeje predstavljajo neposredno življenjsko ogroženost,
zahtevajo pa takojšnjo prepoznavo ter pravilno ukrepanje, sicer pride do trajnih in težko popravljivih
posledic. Medicinska sestra mora poznati vsa življenjsko ogrožujoča stanja, ki lahko nastopijo ob
poškodbi obraza in ustne votline. Ugotoviti mora simptome in znake, ki so dokaz poslabšanja
bolnikovega zdravstvenega stanja. Od nje se zahteva hitro in pravilno ukrepanje ter natančno izvajanje
medicinsko – tehničnih posegov, hkrati pa more delovati pomirjujoče do bolnika.
Mehkotkivne poškodbe
Udarnine, odrgnine, raztrganine, ureznine, odtrganine, ugriznine, vbodne in strelne rane predstavljajo
mehkotkivne poškodbe obraza in ustne votline. Pogosto so sestavni del poškodbe obraza, saj se za
vsako rano, udarnino, podpludbo lahko skriva poškodba obraznih kosti.
Krvavitev je pri maksilofacialnih poškodbah zaradi dobre prekrvavljenosti tkiv lahko obilna, vendar
težko ocenimo stopnjo krvavitve zaradi zatekanja krvi v nosno votlino, ustno votlino ter naprej v žrelo,
požiralnik, sapnik. 
Zunanjo krvavitev ustavimo tako, da rano pokrijemo s sterilnim povojem ter jo povijemo, pri večjih
krvavitvah pa izvajamo direktni pritisk na krvavečo rano ali žilo.
URGENTNA MEDICINA - IZBRANA POGLAVJA 2010
267
Pri krvavitvah v ustno votlino, nosno votlino, žrelo je bistvenega pomena nezavestnega
poškodovanca postaviti v pravilni bočni položaj. Bočni položaj omogoči odtekanje krvi navzven in
prepreči zadušitev, do katere lahko pride zaradi zatekanja krvi v sapnik in pljuča. Zavesten
poškodovanec bo kri izpljunil ali izkašljal. Na krvavitev v ustno votlino, ki je vidna pritisnemo manjši
tampon, če je poškodovanec zmožen lahko tudi sam z ugrizom izvaja pritisk. Krvavitev iz zadnjega dela
nosne votline ali iz žrela lahko ustavijo le strokovno usposobljene osebe z zadnjo nosno tamponado.
Strokovna oskrba ran se opravi v lokalni ali splošni anesteziji, rane na obrazu pa naj bodo prekrite z
gazo kratek čas (1 – 2 dni) ali pa jih sploh ne prekrivamo.