International symposium on emergency medicine

Uspešnost posegov
Zadnje študije kažejo, da zapleti BAV med posegom v zadnjih 15 letih upadajo 
(19)
; smrti, povezane s
posegom, so redke, le v 9 % primerov je prišlo do žilnih zapletov 
(20).
Objavljena je bila raziskava, ki je
analizirala BAV pri bolnikih nad 90 let starosti. Opažali so povečanje aortnega ustja v povprečju iz 0,52
na 0,92 cm2 ter pomembno simptomatsko izboljšanje. Vseeno so uspehi zgolj kratkotrajni - do ponovne
restenoze na enako površino ustja aortne zaklopke pride v 80 % v enem letu 
(21). 
Retrospektivna analiza
212 bolnikov, pri katerih je bila opravljena BAV, je pokazala povečano 3-letno preživetje pri bolnikih, kjer
URGENTNA MEDICINA - IZBRANA POGLAVJA 2010
237

---

NENAVADNA KLINIČNA NAJDBA PO VSTAVITVI
SRČNEGA SPODBUJEVALNIKA
UNUSUAL CLINICAL FINDING FOLLOWING PACEMAKER
IMPLANTATION
Polonca Kogoj, Marko Gričar
Univerzitetni klinični center Ljubljana, Interna klinika, Klinični oddelek za kardiologijo, Zaloška 7, 1252 Ljubljana
UVOD
Vstavitev srčnega spodbujevalnika predstavlja danes najpogostejši kirurški poseg na srcu
(1). Klub temu, da je metoda zadnja leta postala rutinska, se zapletom ni mogoče povsem
izogniti. Nekateri zapleti so pogostejši in jih lažje prepoznamo, pri prepoznavanju redkejših
zapletov pa nam je v pomoč poznavanje anatomskih posebnosti torakalne regije
(slika 1)
. 
Slika 1.
Anatomija prsnega koša s poudarkom na poteku parnega preponskega živca (lat. Nervus phrenicus). 
V nadaljevanju prispevka bomo prikazali primer bolnice, pri kateri smo ugotovili premik
(dislokacijo) elektrode srčnega spodbujevalnika in posledično krčenje desne polovice
trebušne prepone zaradi električnega draženja desnega preponskega živca (lat. nervus
phrenicus).