International symposium on emergency medicine

Slika 2. 
V EKG vidimo občasno lastne preddvorna in prekatne utripe z atrioventrikularnim blom prve stopnje. Občasno
so vidni preddvorni stimulacijski artefakti, katerim ne sledi stimuliran val P (angl. failure to capture), občasno pa tudi
prekatni stimulacijski artefakti, katerim sledi kompleks QRS. 
240
URGENTNA MEDICINA - IZBRANA POGLAVJA 2010

---

Parni preponski živec dobiva nitje iz tretje do pete vratne korenine. Je predvsem motorični
živec, ki oživčuje trebušno prepono, vsebuje pa tudi senzorična vlakna, ki oživčujejo plevro,
osrčnik in majhen del peritoneja pod trebušno prepono. Poteka po vratu navzdol pred
musculus scalenus anterior ter med arterijo in veno subklavijo vstopi v presni koš. Desni
preponski živec nato poteka vzdolž mediastinalnega dela pljuč, lateralno od zgornje votle
vene, levi pa se sreča z aortnim lokom. Potek obeh živcev se nato nadaljuje pred pljučnim
hilusom med osrčnikom in mediastinalno plevro do trebušne prepone.
Pri naši bolnici smo ugotavljali pomik atrijske elektrode navzgor v zgornjo votlo veno, kjer
je elektroda prihajala v tesni stik z preponskim živcem in ga stimulirala (3). Krčenje prepone
se je klinično kazalo kot pulzacija pod desnim rebrnim lokom. Naša bolnica je opisovala tudi
nelagoden, zbadajoč občutek na levi strani prsnega koša, kar lahko pripišemo draženju
senzoričnih vlaken preponskega živca, ki oživčujejo osrčnik in plevro. Draženje lahko
začasno prekinemo z inaktivacijo elektrode, včasih pa zadostuje že zmanjšanje amplitude
draženja. Za trajno rešitev je potrebna poprava lege elektrode. 
Predstavljeni primer nam prikazuje, kako je pri postavljanju diagnoze poleg natančne
anamneze, kliničnega pregleda, poznavanja bolezni in možnih zapletov zelo pomembno
tudi poznavanje anatomskih struktur in njihovih medsebojnih prostorskih in funkcijskih
povezav.
LITERATURA
1. Antonič J, Crnjac A. Kirurško zdravljenje zapletov po vstavitvi srčnih spodbujevalnikov. Zdrav vestn 2005; 74:
I63–6.
2. Karbasi-Afshar R, Safi M, Serati AR. Diaphragmatic Stimulation: A case of Atrial Lead Dislodgement and Right
Atrium perforation. Namazi MH, Indian Pacing and Electrophysiology Journal. 2008; 8(2): 133-6.
3. Sánchez-Quintana D, Cabrera JA, Climent V, Farré J, Weiglein A, Ho SY. How close are the phrenic nerves to
cardiac structures? Implications for cardiac interventionalists. J Cardiovasc Electrophysiol. 2005 Mar;16(3):309-
13.
4. Khan AA, Nash A, Ring NJ, Marshall AJ. Right hemidiaphragmatic twitching: a complication of bipolar atrial
pacing. Pacing Clin Electrophysiol. 1997 Jun; 20(6):1732-3.
5. Newland GM, Janz TG. Pacemaker-twiddler's syndrome: a rare cause of lead displacement and pacemaker
malfunction. Ann Emerg Med. 1994 Jan; 23(1):136-8.
6. Gungor H, Duygu H, Yildiz BS, Gul I, Zoghi M, Akin M. J Cardiovasc Med (Hagerstown). Twiddler syndrome as a
rare cause of implantable cardioverter defibrillator malfunction. 2009 Apr;10(4):352-3.