International symposium on emergency medicine

Zaključek
PDK je redko vendar urgentno stanje pri novorojenčku, ki potrebuje takojšnje intenzivno zdravljenje
in po stabilizaciji stanja operativni poseg.
Literatura
1.
Rennie JM. Roberton's Textbook of Neonatology. 4th edition. Philadelphia: Elsevier Churchill Livingstone;2005;
section 5; chapter 27.6;594-603.
2.
Steinhorn RH. Congenital Diaphragmatic Hernia. E medicine Jul 2009. Dosegljivo na:
http://emedicine.medscape.com/article/978118-overview Emedicine.
3.
Behrman RE, Kliegman RM, Jenson HB. Nelson textbook of pediatrics. 18th edition. Philadelphia: WB Saunders
Company; 2007; Part XI; chapter 101.9; 746-9.
4.
Hedrick HL, Adzick NS. Congenital diaphragmatic hernia in the neonate. UpToDate Jan 2009. Dosegljivo na:
www.uptodate.com.

---

trebuhu pa je deček odvajal ogromno tekočega blata (490 ml). Deček je sicer pričel uživati tekočino z
dodatkom rehidracijske soli per os, vendar je bil še 18 ur po sprejemu zaspan, težko se je prebudil na
klice. Zaradi perzistentnih velikih tekočinskih izgub z blatom in suma na encefalopatijo ob etiološko
neopredeljeni črevesni okužbi smo 20 ur po sprejemu dečka za nadaljno terapevtsko in diagnostično
obravnavo premestili na KOOKIT.
Razpravljanje
Neprepoznana ter nezdravljena dehidracija lahko vodi v šok z odpovedjo organov ali celo smrt (1).
Eden najpogostejših vzrokov za dehidracijo je izguba tekočin z bruhanjem in drisko ob akutnem
gastroenteritisu, ki je največkrat povzročen z rotavirusom ali drugimi enterovirusi ali bakterijama
Campylobacter in Salmonella. Incidenca driske v Evropi je 0,5-1,9 epizod na otroka na leto pri otrocih
mlajših od treh let (2,3,4). V svetu je še vedno dehidracija zaradi driske eden izmed vodilnih vzrokov
smrti v obdobju dojenčka in otroka, saj zaradi nje umre 4 milijone otrok letno. Dehidracija ni direkten
vzrok smrti, vzrok smrti je šok (5). Glede na procent izgube telesne teže delimo dehidracijo na blago,
zmerno in hudo (tabela1), glede na serumsko koncentracijo natrija pa na izotonično (Na 130-
150mmol/l), hipotonično (Na<130mmol/l), hipertonično (Na>150mmol/l). Najbolj objektivno izmerimo
tekočinski primanjkljaj z izgubo osnovne telesne teže. Večkrat tega podatka nimamo, zato si pomagamo
z anamnestičnimi podatki o vnosu tekočine in izgubah, kliničnim pregledom, s poudarkom na
otrokovem pulzu (tahikardija je že prvi znak hude dehidracije), krvnem pritisku (hipotenzija), turgorju
kože (slab), kapilarnem povratku (nad 3 sek.), globini dihanja, oceni zavesti (samnolenca, koma).