International symposium on emergency medicine

104
URGENTNA MEDICINA - IZBRANA POGLAVJA 2010
PRSNA BOLEČINA IN ODLOČANJE
CHEST PAIN AND DECISION MAKING
URGENTNA MEDICINA - IZBRANA POGLAVJA 2010
105

---

zdravnika takoj spodbodle k ukrepanju, tudi za več ur ostanejo neopažene. Dogaja se tudi, da se
kontrolni EKG sicer posnamejo, a jih nihče ne pokaže kompetentnemu zdravniku. Dobrodošlo pomoč
v takih primerih predstavlja možnost pošiljanja 12-kanalnega EKG v bolnišnico (preko telefona, faksa
ali interneta) in nato takojšen telefonski posvet z bolnišničnim kardiologom.
Spremembe v EKG so lahko diskretne in težje prepoznavne
V EKG včasih opazimo le visoke in koničaste simetrične valove T, ki so lahko predhodniki dviga
veznice ST, a ostanejo neopaženi. Pri hudi zožitvi proksimalnega dela arterije LAD se neredko pojavljajo
globoki simetrični obrnjeni (inverzni) valovi T (Wellensov sindrom), česar marsikdo ne prepozna. Tudi
dvig veznice ST je kmalu po nastanku infarkta ali celo kasneje lahko zelo diskreten, gre le za nekoliko
višje odcepišče veznice ST, kakršno je včasih težko ločiti od sprememb pri hipertrofiji ali obremenitvi
levega prekata, katere pogosto vidimo pri hipertenzijski bolezni srca. Veznica ST lahko v začetnem delu
poteka le blago navzgor, kar se z lahkoto spregleda. Denivelacije veznice ST v prekordialnih odvodih so
v resnici lahko elevacije v področju zadnje stene, lahko pa znak pomembne ishemije v povirju LAD
oziroma v anterospetalnem predelu levega prekata. Sprememb oziroma dviga veznice ST v desnih
prekordialnih odvodih (pri infarktu desnega prekata) nikakor ne bomo ugotovili, če te odvode
pozabimo posneti.
Spremembe EKG pri zožitvi ali zapori debla leve koronarne arterije so neznačilne
Deblo leve koronarne arterije pred rezcepiščem v arteriji LAD in LCX je kritična točka, saj motnja
pretoka v tem predelu (zaradi kalcinirane zožitve, eksulceriranega plaka ali trombotične zapore)
sočasno ogrozi kar dve veliki arterijski povirji. Spremembe v EKG so v takih primerih vedno dramatične
in jasno vidne, vendar jih je težko opredeliti oziroma krajevno določiti, saj se prekriva več
elektrokardiografskih vzorcev. Neredko opazimo dvig veznice ST v odvodu aVR, globoke denivelacije
veznice ST v odvodih sprednje in stranske, pa tudi spodnje stene, zaradi prizadetosti prevodnega
sistema pa pride tudi do kračnih blokov. Zaradi nejasne elektrokardiografske slike se neredko zgodi, da
zdravnik ob odsotnosti jasnih elevacij veznice ST podceni resnost situacije in bolnika ne napoti
pravočasno v ustrezno ustanovo.