International symposium on emergency medicine

39
URGENTNA MEDICINA - IZBRANA POGLAVJA 2010
UPORABA VIDEO LARINGOSKOPIJE Z AIRTRAQOM V
PREDBOLNIŠNIČNEM OKOLJU V PHE CELJE
PRE-HOSPITAL USE OF LARYNGOSCOPY WITH AIRTRAQ 
IN EMS CELJE
Matej Mažič, Andrej Žmavc
Zdravstveni dom Celje, Prehospitalna enota, Gregorčičeva 5, 3000 Celje
Izvleček
Intubacija z airtraqom sodi s skupino video laringoskopij, pri kateri ni direktnega pogleda v grlo,
ampak se slika zrcali preko mikro kamere bodisi na optični element ali na večji LCD zaslon. Drugi
pripomočki poleg Airtraqa iz skupine za video laringoskopij so še GlideScope, Res-Q-Scope in McGrath.
Vsi pripomočki so si med seboj zelo podobni.
Do semptembra 2009 je bilo v zvezi z Airtraqom objavljenih 17 kliničnih študij, 26 je opisanih
primerov iz prakse ter 13 študij, ki so bile opravljene na lutkah. Primerjava direktne laringoskopije in
airtraqa pri normalnih dihalnih poteh (vzorec 60 primerov) govori o popolni primerljivosti pripomočka
z klasično intubacijo. Zmanjša tudi odstotek težavnih intubacij ter manj zviša pulz in arterijski krvni tlak
med laringoskpijo (Maharaj, 2006).
Macintoshev princip intubacije je v primerjavi z airtraqom bolj zapleten (1.2 vs 2.0), čeprav se čas
intubacije pri uporabi airtraqa bistveno ne zmanjša (Aaron, 2006).
Pri imobilizirani vratni hrbtenici airtraq zmanjša število poskusov intubacije do uspešnosti postopka,
zmanjša potrebo po dodatnih manevrih med intubacijo ter povzroča manjša nihanja pulza in
arterijskega krvnega tlaka med intubacijo (Maharaj, 2007). 
Pri bolnikih z vsaj tremi karakteristikami za težavno intubacijo je vidljivost struktur grla pri
laringoskopiji z airtrqom ocenjena kot stopnja I. po Cormacku in Lehane, pri direktni laringoskopiji pa od
II. (3), III. (9), IV. (8). stopnje (Maharaj, 2008). 
Premiki vratne hbtenice v smislu ekstenzije med intubacijo so pri uporabi aitraqa manjši za 29% v
nivoju zatilja do C4, in 44 % v C3/C4 kot pri klasični laringoskopiji (Hirabayashi, 2008).
Pri uporabi airtraq-a ni potreben direkten pogled v grlo; anatomsko oblikovana krivina airtraqa obide
strukture žrela ter se s svojo konico -ob pravilni vstavitvi- postavi naravnost pred vhod v grlo. Pri direktni
laringoskopiji imamo pri poškodovancu, ki leži na hrbtu in ima glavo v nevtralnem položaju vsaj dva
lomna kota, ki nam onemogočata pogled v grlo. Tudi če sta kota med laringealno in faringealno osjo
minimalna (glava dvignjena od podlage, blaga ekstenzija vratu in glave), t.j. »sniffing position«, se oralna
os lomi v vsaj eni točki. Tem lomnim točkam se pri uporabi airtraqa izognemo, saj se slika zrcali. Tudi
intubacija z uporabo BURP manevra daje slabšo vizualizacijo struktur grla kot uporaba airtraqa, 
Prehospitalna enota Celje je v letih od 2007 do 2009 intervenirala pri 5112 pacientih. V tem obdobju
je izvedla 146 reanimacij in 306 intubacij. Glede na omenjene podatke lahko trdimo, da je intubacija v
PHE Celje rutinski poseg. 
V Prehospitalni enoti Celje uporabljamo pripomoček od l. 2007. Predstavljamo pet primerov uporabe
aitraqa na terenu. Po prvi diagnozi smo intubirali z airtraqom 1x pri zastrupitvi z BDZ (skolioza hrbtenice,
dolg epiglotis), v dveh primerih zaradi možganske krvavitve (debel vrat, kratka tirometnalna razdalja,
velik jezik), 1x pri primarnem srčnem zastoju (rigiden vrat, ekstremna debelost) ter 1x pri strelni
poškodbi glave (imobilizirana vratna hrbtenica). V vseh petih primerih nam je uspelo izvesti intubacijo v
prvem poskusu z airtraqom. Štirje bolniki so od zdravil pred intubacijo prejeli midazolam, dva od teh še
38
URGENTNA MEDICINA - IZBRANA POGLAVJA 2010

---

poškodbe pri uporabi nove generacije MPZMS. Zadnje primerjalne raziskave niso potrdile te bojazni, saj
so pokazale enako pogostost poškodb zaradi oživljanja pri tistih, ki so bili oživljani s pomočjo MPZMS,
kot pri tistih bolnikih, ki so bili oživljani na običajen način (12, 13). Kljub temu pa priporočajo pazljivost
pri namestitvi naprave.