International symposium on emergency medicine

Obravnava bolnika z nalezljivo boleznijo
Če je bolnik ogrožen smo v časovni stiski, zato se anamneza, pregled in zdravljenje izvajajo sočasno.
Pri ogroženem bolniku si ekipa razdeli delo in ga izvaja sočasno. V primeru, da ugotovimo hitro
popuščanje življenjskih funkcij ukrepamo takoj.
Ekipa se mora odločiti, kje bo potekal glavni del oskrbe - na mestu dogodka ali v reševalnem vozilu.
Na to odločitev vplivajo stanje bolnika in okoliščine, v katerih se bolnik nahaja. Če je bolnik zelo
prizadet, je treba začeti z oskrbo takoj na mestu dogodka. Seveda je za to potrebno imeti vso opremo
ob bolniku. 
Pomemben vir podatkov je bolnikova zdravstvena dokumentacija (odpustnice iz bolnišnic, izvidi
specialističnih pregledov, kartica zdravstvenega zavarovanja), zato jo vedno skušamo dobiti od bolnika
ali njegovih svojcev. Dokumentacija ne pomaga pri lažji oceni bolnikovega stanja samo ekipi na terenu,
temveč tudi kasnejši obravnavi v bolnišnici. 
Če bolnik ni ogrožen, si lahko vzamemo več časa za natančno anamnezo in pregled. Opazujemo
stanje zavesti, ocenimo krajevno, prostorsko in časovno orientacijo ter mentalno stanje. Izmerimo krvni
tlak, pulz, frekvenco dihanja, oksigenacijo s pulzno oksimetrijo, vrednost sladkorja v krvi ter telesno
temperaturo. Opravimo monitoring in po naročilu zdravnika vzpostavimo intravensko pot z ustrezno
infuzijsko tekočino. Kadar je to potrebno bolniku dovajamo kisik. Namestimo ga v ustrezen položaj
glede na stanje v katerem se nahaja. Potrebno je oceniti barvo, toploto, vlažnost in natančno opisati
morebitne kožne izpuščaje in sluznične spremembe. Bolnika je potrebno pregledati »od glave do
pete«. Pri obravnavi bolnika z vročino je potrebno oceniti otrplost tilnika posebno pri bolniku, ki navaja
tudi glavobol, siljenje na bruhanje, bruhanje ali hetero anamnestično izvemo o mentalnih
spremembah. Bolniki in okoliščine, v katerih se nahajajo, se med seboj razlikujejo, vendar je osnovna
shema postopkov pri ogroženem bolniku podobna. 
Zaključek
Nalezljive bolezni v urgentni medicini predstavljajo pomemben zdravstveni problem, saj se na
terenu in v ambulantah za splošno nujno medicinsko pomoč prvi srečujemo z novimi nevarnostmi in
posledicami nalezljivih bolezni in drugih okužb, s tem pa niso ogroženi le bolniki, temveč tudi
zdravstveni timi, ki rešujemo težave le teh bolnikov in naši svojci. Pojav različnih vrst epidemij in
pandemij nalezljivih bolezni ta problem še povečuje. V zakonu o nalezljivih boleznih je naštetih 47
bolezni, ki se jih razvršča v skupino nalezljivih. Prav gotovo je težko prepoznati simptome za vse te vrste
nalezljivih bolezni, zato moramo na terenu usmeriti pozornost v še tako majhen in neopazen znak, ki
lahko pomeni sum na nalezljivo bolezen. Zavedati se moramo dejstva, da s previdnostnimi ukrepi
ščitimo tako bolnika kot tudi sebe. Za učinkovito posredovanje je potrebno kontinuirano
Izobraževanje, nadzor zdravstvenega stanja delavcev (zdravstveni pregledi ob nastopu službe in na
različna obdobja), cepljenje in kemoprofilaksa (evidenca, izvajanje obveznega cepljenja), profilaksa
delavcev po stiku z okužbo, splošni ukrepi (higiena rok, zaščitna sredstva…) in zaščita ob poškodbi
(prva pomoč, evidenca poškodb, ….).

---

URGENTNA MEDICINA - IZBRANA POGLAVJA 2010