International symposium on emergency medicine

Enterohemoragični sevi 
E. coli
povzročajo različne klinične sindrome med katerimi je najbolj
nevaren hemolitično uremični sindrom. S to bakterijo se pogosto okužimo z zaužitjem premalo
pečenega kontaminiranega mesa, možen pa je tudi prenos s človeka na človeka. Hemolitično uremični
sindrom poteka s hemolitično anemijo in akutno odpovedjo ledvic. Pri preprečevanju okužb je
najpomembnejša dosledna higiena.
Predvsem v bolnišničnem okolju pa so epidemiološko pomembne okužbe, ki jih povzroča
Clostridium difficile
. Ta anaeroben, po Gramu pozitiven bacil, je najpogostejši povzročitelj drisk, ki se
pojavljajo ob antibiotičnem zdravljenju ali po njem. Prisoten je lahko tudi v normalni črevesni flori.
Prenaša se fekalno-oralno, prek rok zdravstvenega osebja in z različnimi kontaminiranimi predmeti.
Eradikacija je težavna, saj spore lahko preživijo na kontaminiranih površinah več mesecev. Bolezen
poteka kot driska, ki lahko napreduje do klinične slike akutnega abdomna s toksičnim megakolonom.
Za preprečevanje okužbe je bistvena smotrna raba antibiotikov, ob že prisotni okužbi na bolnišničnem
oddelku pa je potrebno bolnika izolirati. Ker so spore odporne na alkoholna razkužila, se priporoča
redno umivanje rok (7).
Tuberkuloza
Tuberkuloza je nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo bacili tuberkuloze. Najpogosteje prizadane pljuča,
lahko pa tudi druge organe. Z bacili tuberkuloze je okužena tretjina svetovnega prebivalstva, več kot
90% vseh bolnikov pa živi v deželah v razvoju (8). V Sloveniji je incidenca tuberkuloze 10,4 primerov na
100.000 prebivalcev (9).
Bolezen se prenaša s kužnim aerosolom, ki nastaja pri kašlju ali govorjenju oseb s pljučno ali
laringealno tuberkulozo. Kužni aerosol nastaja tudi ob zdravljenju z zdravili v obliki aerosola, indukciji
sputuma, pri bronhoskopiji, umetnem predihavanju, pri invazivnih posegih v predelih, kjer se v telesu
nahajajo bacili tuberkuloze ter pri ravnanju z izmečkom in drugimi izločki na bolnišničnih oddelkih.
Verjetnost prenosa okužbe je odvisna od števila bacilov, ki jih bolnik izkašlja v okolico, od koncentracije
bacilov v zraku ter od trajanja izpostavljenosti kužnemu aerosolu. Za okužbo zadostuje, da v alveole
prispe pet bacilov tuberkuloze (9).
Klasični simptomi pljučne tuberkuloze so dolgotrajen kašelj, hemoptize, nočno potenje, zmerno
zvišana telesna temperatura in hujšanje. Glede na prizadetost drugih organov se lahko pojavijo tudi
bolečine in otekanje sklepov, simtomatika s strani osrednjega živčevja, bolečina v prsih ali simptomi s
strani genitourinarnega trakta. Do 20% bolnikov z aktivno tuberkulozo je asimptomatskih (10).
Najpomembnejši ukrepi za preprečevanje tuberkuloze so zgodnje prepoznavanje, osamitev in
učinkovito zdravljenje bolnika. Prav tako so pomembni pregledi stikov, preventivno zdravljenje latentne
tuberkuloze in ukrepi za preprečevanje prenosa okužbe v zdravstvu in domačem okolju (11). 
Polovica nezdravljenih bolnikov umre v petih letih.