- osebe, ki živijo ali so bile z obolelim v tesnejših socialnih stikih (dijaki in študentje v domovih, otroci
v vrtcu v isti skupini, osebe v vojaških kolektivih) (3)
Inkubacijska doba bolezni je 2-10 dni, običajno pa 3-4 dni.
Bolezen se začne z vročino, mrzlico, glavobolom, ki se stopnjuje, slabostjo in bruhanjem. Bolniki
postanejo nemirni, razdražljivi, zmedeni in zaspani, motnja zavesti se hitro poglablja. Po koži in sluznicah
se pojavijo značilne petehije. Bolniki so hudo prizadeti in potrebujejo intenzivno zdravljenje.
Meningokokno bolezen lahko preprečujemo s kemoprofilakso in cepljenjem. Antibiotično zaščito z
rifampicinom, ciprofloksacinom ali ceftriaksonom prejmejo vse osebe, ki so bile v tesnem stiku z
bolnikom (3).
Cepljenje tesnih kontaktov (ki so že prejeli kemoprofilakso) se izvaja,če je šlo pri bolniku za okužbo z
meningokokom iz skupine, ki jo vsebuje cepivo (C, Y, A, W135). Cepljenje je smiselno do štiri tedne po
tesnem stiku z bolnikom. (3)
Pandemska gripa
Pandemska gripa je okužba dihal, ki jo povzroča virus influence A H1N1. Po podatkih CDC (Centers for
Disease Control and Prevention) je od aprila 2009 do marca 2010 v ZDA zbolelo okoli 60 miljonov ljudi,
od tega je bilo 270000 bolnikov hospitaliziranih, pri 12270-ih bolnikih pa se je bolezen končala s
smrtnim izidom (4). Po trenutnih podatkih je v Sloveniji zaradi pandemske gripe v enakem obdobju
umrlo 19 ljudi. Za težji potek pandemske gripe so dovzetne osebe s pridruženimi osnovnimi boleznimi,
nosečnice, starejši od 65 let in otroci mlajši od dve leti.
Gripa se prenaša kapljično (ob kašljanju, kihanju ali smrkanju, običajno na razdalji do največ enega
metra) in preko onesnaženih površin.
Bolezen se začne nenadoma, z vročino več kot 38ºC, splošnimi simptomi (slabim počutjem,
glavobolom, bolečinami po mišicah) in simptomatiko s strani dihal (kašljem, bolečinami v žrelu, težkim
dihanjem). Dihalna odpoved se razvije zaradi virusne pljučnice in pogosto pridružene sekundarne
bakterijske pljučnice.
Pandemsko gripo preprečujemo s cepljenjem ter s higienskimi in izolacijskimi ukrepi.
Ošpice
Ošpice so zelo nalezljiva virusna bolezen, ki jo lahko spremljajo številni resni, življenje ogrožujoči
zapleti. Pri necepljenih osebah obstaja ob stiku z ošpicami visoko tveganje za okužbo. V Sloveniji je bilo
cepljenje proti ošpicam uvedeno leta 1968, od leta 1990 pa so otroci cepljeni z dvema odmerkoma
kombiniranega cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (OMR), kar je močno vplivalo na upad
incidence te bolezni. Tako smo zadnji smrtni primer ošpic beležili leta 1994, ko je bil tudi zadnji večji
izbruh. Marca letos pa smo prvič po desetih letih ponovno zabeležili dva primera ošpic. V prvem primeru
je šlo za tujega državljana, ki je ošpice vnesel iz ene izmed zahodno evropskih držav. Pri drugem bolniku
je šlo najverjetneje za sekundarni prenos. Oba bolnika nista bila cepljena proti ošpicam (5).
Ošpice se prenašajo aerogeno, s kužnimi kapljicami, prenos je neposreden ali posreden – pri prenosu
so pomembne tudi roke. Vstopno mesto virusa sta sluznica nosno-žrelnega prostora in očesna veznica.
Bolnik je kužen že nekaj dni pred pojavom izpuščaja ter šest dni po njem. Bolezen poteka v dveh
obdobjih – prodromalnem obdobju in obdobju izpuščaja. Prodromalno obdobje traja približno tri dni,
začne se nenadno, z visoko vročino, glavobolom, utrujenostjo, vnetjem očesnih veznic, nahodom,
kašljem in pogosto drisko. Drugi in tretji dan bolezni se pojavijo za ošpice patognomonične Koplikove
pege v ustih. Štirinajsti dan po okužbi vročina ponovno hitro naraste, pojavi se izpuščaj. Bolniki so ob
nastajanju izpuščaja močno prizadeti, kataralni znaki so izraziti. Zapleti pri ošpicah so pogosti, zelo
razilčni in včasih hudi. Med najbolj nevarnimi so hude sekundarne bakterijske pljučnice in akutni
postinfekcijski encefalitis, ki ima visoko smrtnost (12-15 %), 50% preživelih bolnikov pa ima hude
posledične okvare (6).
Zdravljenje ošpic je simptomatsko. Bolezen učinkovito preprečujemo s cepljenjem.
Do'stlaringiz bilan baham: 
