• Ob indikaciji izvedemo le tri defibrilacije, z njimi po potrebi nadaljujemo ko se podhlajeni ogreje na
več kot 30°C,
• Zunanjega pacinga ob bradikardiji ne izvajamo, razen če bradikardija ostaja tudi po ogretju,
• Srce podhlajenca je lahko neodzivno na zdravila, zaradi upočasnjenega metabolizma lahko pride do
toksičnih koncentracij. Zato ne dajemo adrenalina ali drugih zdravil dokler se jedro ponesrečenca ne
ogreje na več kot 30°C. Ko dosežemo to temperaturo, pa podvojimo interval med dvema dozama,
dokler se ponesrečenec ne ogreje skoraj na normalno telesno temperaturo – 35°C.
Prikaz primera – plaz na Zelenici 13.2.2010
Ob 11.53 je na servisni cesti ob smučišču Zelenica plaz zajel pohodnika, ga odnesel v gozd in zasul.
Prisotni so o nesreči takoj obvestili 112 oziroma Regionalni center za obveščanje (ReCO)
Po pozivnikih je bila takoj sprožena reševalna intervencija, aktivirani so bili člani lokalno pristojnega
društva GRZS Tržič. Na kraj nesreče so najprej prispeli gorski reševalci, ki so dežurali na smučišču
Zelenica, poleg njih pa še nekaj naključno prisotnih drugih gorskih reševalcev ter smučarjev. Takoj so
pričeli z iskanjem zasutega po celotni površini plazovine s pomočjo plazovnih žoln (osebna oprema
gorskih reševalcev) in nekaj plazovnih sond. Plazovina je merila 60 X 150 m, teren je bil strm in težko
pregleden. Med prvimi, 15 minut po nesreči je s pomočjo motornih sani upravljavca žičnice na plaz
prišel tudi zdravnik GRZS. Opisana prva skupina ni uspela najti ponesrečenca, saj ta ni imel ustrezne
varnostne opreme (plazovna žolna z oddajnikom), ki jo priporočamo vsem, ki se pozimi gibljejo izven
urejenih smučišč (9). Hkrati je potekala mobilizacija širšega moštva tudi iz sosednjih društev GRZS Kranj
in Radovljica, vključno z vodniki plazovnih psov in aktivacija helikopterja. Reševalci, psi, oprema in še
ena zdravnica GRZS so na plazišče prihajali postopoma, nekateri s helikopterjem, drugi z motornimi
sanmi, in se vključevali v delo, predvsem v iskanje zasutega. Stekli so vsi standardni postopki reševalne
intervencije na plazu (evidenca prisotnih, varnostni ukrepi, razpored skupin, iskanje s plazovnimi psi,
žolnami in sistemom Recco, označevanje plazišča, razdelitev skupin, grobo in fino sondiranje itd. Ker je
bilo za iskanje dovolj reševalcev, sta oba zdravnika z vso medicinsko opremo čakala tik ob plazišču,
pripravljena na takojšnje posredovanje. Ob 14:05 je bilo na plazišču že 52 reševalcev in več plazovnih
psov, prihajali so še novi. Ob intenzivnem, sistematičnem iskanju vseh prisotnih je bil v zahtevnem
terenu (strmina, drevesa, globok sneg…) zasuti najden ob 14.50. Ob odkritju zasutega sta zdravnika z
medicinsko opremo takoj prišla na kraj in skupaj z gorskim reševalcem - diplomiranim zdravstvenikom
sodelovala v zadnji fazi odkopavanja zasutega. Takoj po sprostitvi glave smo začeli z diagnostično
terapevtskimi postopki. Po smernicah ICAR MEDCOM naj oživljanje v tem primeru ne bi bilo smiselno.
Zračnega žepa ni bilo, dihanje in pulzi so bili odsotni, kontuzijske značke temporalno, sum na zlom
vratne hrbtenice, epitimpanalna temperatura 22.4 C. Glede na to, da je šlo samo za enega zasutega in
da zaradi snega v kontaktih defibrilatorja-monitorja nismo mogli takoj ugotoviti srčnega ritma, smo se
vseeno odločili za nadaljevanje oskrbe. Hkrati je potekala zaščita vratne hrbtenice, odkopavanje
preostalega telesa, masaža srca in predihavanje z dihalnim balonom in obrazno masko ter O2. Izvedli
smo intubacijo in nadaljevali z oživljanjem, vse seveda v mrzlem, zasneženem okolju in omejenem
prostoru. Ko smo usposobili monitor in na njem potrdili asistolijo, smo se glede na ostale negativne
prognostične dejavnike (čas zasutja 3 ure, nizka in padajoča temperatura jedra itd.) odločili prenehati z
oživljanjem. Kasnejša obdukcija je pokazala, da je bil vzrok takojšnje smrti zlom vratne hrbtenice.
V intervenciji na plazu je sodelovalo 80 reševalcev, od tega 2 zdravnika in 9 vodnikov lavinskih psov.
V pripravljenosti je bilo še 21 reševalcev.
Do'stlaringiz bilan baham: 
