International symposium on emergency medicine

Posebnosti in težave pri obravnavi zasutih v snežnem plazu
Pri gorskem reševanju temperaturo jedra praviloma merimo v sluhovodu, redkeje v požiralniku.
Zanesljivost epitimpanalnega merjenja je večinoma primerljiva z ezofagealnim merjenjem, razen ob
zelo nizkih zunanjih temperaturah ali če so v sluhovodu sneg oz. tujki in v primeru srčnega zastoja. Za
zadovoljivo masažo srca v mehkem snegu moramo prsni koš ponesrečenca podložiti. Zdravila, tekočine
in kovinski pripomočki npr. laringoskop lahko zmrznejo, zato jih nosimo v notranjih žepih oblačil ali jih
grejemo z grelnimi vrečkami. Koža prsnega koša je lahko mrzla in mokra, pričakujemo lahko težave pri
nameščanju elektrod in lažne alarme na monitorju. Sneg nam lahko zamaši vtičnice aparatov, različne
povezave ipd.
Upoštevati moramo vse posebnosti oživljanja podhlajencev: 
• Široki, neodzivni zenici nista nujno znak smrti ,
• Zaradi upočasnjenega dihanja in bitja srca pri podhladitvi si za preverjanje prisotnosti osnovnih
življenjskih funkcij vzamemo več časa, do 1 minute,
• Ritem oživljanja in razmerje 30 kompresij : 2 vpiha je enako kot pri oživljanju nepodhlajenega,
• Vse delamo nežno in previdno, da ne izzovemo fibrilacije prekatov,
• Zaradi hipotermije postane prsni koš nekoliko tog, zato sta zunanja masaža srca in umetno dihanje
nekoliko težja,
202
URGENTNA MEDICINA - IZBRANA POGLAVJA 2010

---

OD FULMINANTNEGA MIOKARDITISA DO
TRANSPLANTACIJE SRCA – NOVE MOŽNOSTI
MEHANSKE PODPORE PRI AKUTNI SRČNI ODPOVEDI
FROM FULMINANT MYOCARDITIS TO HEART TRANSPLANTATION
– VENTRICULAR ASSIST DEVICES AS A NEW OPTION IN TREATING
ACUTE HEART FAILURE
Alenka Goličnik, Vojka Gorjup
KO za intenzivno interno medicino, UKC Ljubljana, Zaloška cesta 7, 1000 Ljubljana
Izvleček
Ventricular assist device (VAD) je mehanska črpalka, ki lahko z zagotavljanjem dodatnega minutnega
volumna krvi podpira funkcijo odpovedujočega srca in v zadnjem času predstavlja novo možnost
intenzivne mehanske podpore, ko z ostalimi standardnimi možnostmi intenzivnega zdravljenja ne
moremo zagotoviti hemodinamske stabilnosti bolnika z akutno srčno odpovedjo. Z VAD lahko
podpiramo le funkcijo levega prekata (LVAD), desnega prekata (RVAD) ali pa funkcijo obeh prekatov
(BiVAD). Odpoved desnega prekata ob podpori z LVAD je pogost zaplet zdravljenja, zaradi česar je
potreben skrben hemodinamski nadzor in hitro ukrepanje v primeru zapletov. Predstavljamo primer
bolnice s fulminantnim miokarditisom in akutno srčno odpovedjo, ki je po zaslugi zunajtelesne podpore
z LVAD, ki je bil nato ob odpovedi desnega prekata, nadgrajen v BiVAD, preživela do transplantacije srca.