International symposium on emergency medicine

UDELEŽENEC
TIP I
TIP II
TIP III
SKUPAJ
voznik
8
48
31
87
sopotnik
4
28
13
45
potnik
2
9
2
13
SKUPAJ
14
85
46
145
VRSTA
TIP I
TIP II
TIP III
SKUPAJ
čelno
4
44
21
69
bočno
9
28
20
57
drugo
1
13
5
19
SKUPAJ
14
85
46
145
URGENTNA MEDICINA - IZBRANA POGLAVJA 2010
162
URGENTNA MEDICINA - IZBRANA POGLAVJA 2010
163
aortne stene. Zaradi anatomskega poteka so določeni, predvsem topografsko fiksni predeli prsne aorte,
bolj dovzetni za tope poškodbe (tipična mesta). Predilekcijsko mesto topih poškodb je začetni del
descendentne aorte ali istmus aorte ter supravalvularni del ascendentne aorte. 
Histološka zgradba pogojuje smer poškodbe aortna stene od znotraj navzven, od intime proti
adventiciji. S staranjem postane aortna stena bolj toga zaradi degeneracije in fragmentacije elastičnih
elementov žilne stene, kar zmanjšuje poškodbeno toleranco aorte. Patoanatomske spremembe pri
aterosklerozi in cistični medionekrozi povečujejo incidenco predvsem transmuralnih in multiplih
aortnih ruptur pri poškodovancih v prometu 
(4)
. Morfologija aortnih poškodb je odvisna od sile, mesto
poškodbe pa je odvisno od poškodbenega mehanizma. Poškodba istmusa je posledica delovanja
strižnih sil pri nategu žilne stene ob nenadni deceleraciji telesa v frontalni ali horizontalni smeri. Ruptura
istmusa aorte lahko nastane tudi zaradi stiska žilne stene med kostne strukture (osseous pinch) pri
kompresiji prsne stene. Poškodba supravalvularnega dela nastopi zaradi torzije aortne stene, naglega
porasta intravaskularnega tlaka ter delovanja sile volumsko izpodrinjene krvi iz srca ob deformaciji
prsnega koša. 
Najpomembnejši dejavnik tveganja za tope poškodbe aorte je sprememba hitrosti (Δ v) ob trku v
prometnih nezgodah. Hitrost, pri kateri nastopi aortna ruptura pri čelnih trkih je 54 – 127 km/h
(povprečje 84 km/h), pri bočnih trkih pa 31 – 105 km/h (povprečje 52 km/h). Izračuni kažejo, da je hitrost
trka, ki je potrebna za poškodbo istmusa 56,6 +/- 23 km/h, poškodbo supravalvularnega dela
ascendentne aorte pa se doseže pri hitrosti 53,1 +/- 28,7 km/h. Omejitve hitrosti, večji nadzor in
poostritev represivnih ukrepov zoper kršitelje cestno prometnih predpisov po uvedbi novega ZVCP je
pomembno znižala incidenco aortnih poškodb, predvsem multiplih ruptur pri umrlih v avtomobilskih
prometnih nezgodah. Najbolj ogroženi udeleženci za tope poškodbe aortne stene v cestnem prometu
so sopotniki v osebnih avtomobilih, pri katerih zasledimo največjo incidenco aortnih ruptur. Pri bočnih
trkih je število aortnih ruptur večje kot pri drugih oblikah nezgod (čelni trki, prevračanje, izpad iz
avtomobila). Prometne nezgode z bočnim naletom avtomobila sodijo tudi med pomembne dejavnike
tveganja za transmuralne in multiple poškodbe aortne stene.Pravilna uporaba varnostnih pasov lahko
zniža pojavnost tovrstnih poškodb za 20-25% 
(5)
.