International symposium on emergency medicine


LAJŠANJE BOLEČINE Z ZDRAVILI



Download 7,03 Mb.
Pdf ko'rish
bet105/384
Sana25.02.2023
Hajmi7,03 Mb.
#914493
1   ...   101   102   103   104   105   106   107   108   ...   384
Bog'liq
urgentna medicina 2010

LAJŠANJE BOLEČINE Z ZDRAVILI
Kadar uporabljamo analgetike sistemsko ima prednost intravenska pot. Intramuskularno dajanje ima
kar nekaj pomankljivosti. Pri šokiranem bolniku, s slabo prekrvljeno periferijo je resorbcija lahko zelo
upočasnjena in neenakomerna. Tako bo analgetični učinek nastopil precej pozneje kot po intravenskem
vnosu zdravila. Dati bomo morali tudi večje odmerke zdravila, kar ima za posledico več neželenih
učinkov kot so slabost, bruhanje, sedacija in zaprtost, kadar uporabljamo opiate.
Na trgu imamo na voljo mnogo analgetikov. Žal nobeden ni idealen , vsi imajo stranske učinke. Sicer
pa vprašanje keteri analgetik uporabiti morda niti ni tako pomembno, morda je pomembnejša pot
vnosa. Teh je sicer več, vendar sta pri prehospitalni oskrbi najbolj priporočljivi inhalacijska in intravenska.
Inhalacijska je zelo enostavna za uporabo, za njeno aplikacijo ni potrebna prisotnost zdravnika, prav
tako je tudi zelo varna. Slaba stran te metode je, da z njo lahko blažimo le srednje močne bolečine,
aparat za njeno aplikacijo pa je relativno velik. V Angliji jo uporabljajo že zelo dolgo, drugje po Evropi pa
manj ali pa sploh ne. Kot analgetik se uporablja zmes dušikovega oksidula in kisika.
Kljub priporočilom o stopenjskem lajšanju bolečine, blagi in srednje močni analgetiki največkrat ne
pridejo v poštev. Zraven tega, da niso dovolj močni, imajo vrsto neželenih učinkov - povečajo
nagnjenost krvavitev, predvsem iz prebavil, po njihovi uporabi pri dehidriranih bolnikih je opisana tudi
akutna ledvična odpoved. Lahko jih uporabimo skupaj z opioidi, ki so najbolj razširjena in učinkovita
zdravila za lajšanje močnih bolečin. Med njimi ločimo čiste agoniste in agoniste-antagoniste.
OPIOIDNI ANALGETIKI
Agonisti-antagonisti se ponekod še vedno uporabljajo, vendar vedno bolj redko Njihova prednost bi
naj bila manj hujših neželenih učinkov, na drugi strani je njihova moč omejena zato so primerni za
lajšanje srednje močnih bolečin. Še največ se uporablja buprenorphin, 0,3 mg ima približno enak učinek
kot 10 mg morfija. Po intramuskularni aplikaciji začne delovati čez 10 do 15 minut in deluje 6 ur ali več.
Kljub uvrščanje med agoniste-antagoniste pa se ob uporabi klinično priporočenih odmerkov obnaša
skoraj kot čisti agonist.
Prototip čistih agonistov je morfin. Kljub temu, da imamo danes mnogo sintetičnih učinkovin, s
podobnim načinom delovanja, nobena od teh ni dokazano boljša. Morfin je še vedno standard, po
katerem se ocenjuje učinkovitost drugih opiatov. Analgezijo povzroči tako, da se veže na specifične
receptorje, tako spinalno, kot tudi supraspinalno in v manjši meri celo periferno. Priporoča se začetni
odmerek 0,05 do 0,1 mg/kg telesne teže, če to ne zadošča dodajamo od 0,5 do 3 mg. Žal imajo precej
stranskih učinkov od katerih se najbolj bojimo depresije respiratornega in kardiovaskulanega sistema.
Morfin relativno počasi prodira preko hematoencefalne bariere, največji učinek nastopi približno pol ure
po i.v. aplikaciji in traja tri do štiri ure. Kadar ga dajemo titrirano, bolnik pa je primerno monitoriran, so
zapleti redki. Deluje tudi nekoliko sedativno in anksiolitično, kar je v pogojih masivnega sproščanja
stresnih hormonov zaželjeno, redko opažamo tudi evforični učinek.
Fentanyl je izredno dobro lipidotopen sintetični opioid, zato začne delovati zelo hitro, maksimalni
učinek nastopi že po 5 do 8 minutah in traja približno pol ure. Morda se nekoliko manj uporablja zaradi
precej močnega depresornega učinka na dihanje. Seveda pa ga varno lahko uporabljamo pri intubiranih
in umetno predihavanih bolnikih. Deluje približno sto krat močneje kot morfin.
Nekoliko zapostavljeno zdravilo je piritramid (Dipidolor). Po i.v. aplikaciji začne delovati po štirih do
šestih minutah, maksimalno deluje že po desetih minutah, učinek pa traja štiri do šest ur, torej dalj časa
117
URGENTNA MEDICINA - IZBRANA POGLAVJA 2010
- znojenje, 
- hitro plitvo dihanje, 
- spazem skeletnih mišic, 
- zvečana GIT sekrecija, 
- zmanjšana intestinalna mobilnost, 
- zvišan tonus sfinktrov, 
- retenca urina,
- venska staza (večja verjetnost za trombozo),
- anksioznost, zmedenost vse do delirija.

Download 7,03 Mb.

Do'stlaringiz bilan baham:
1   ...   101   102   103   104   105   106   107   108   ...   384




Ma'lumotlar bazasi mualliflik huquqi bilan himoyalangan ©hozir.org 2024
ma'muriyatiga murojaat qiling

kiriting | ro'yxatdan o'tish
    Bosh sahifa
юртда тантана
Боғда битган
Бугун юртда
Эшитганлар жилманглар
Эшитмадим деманглар
битган бодомлар
Yangiariq tumani
qitish marakazi
Raqamli texnologiyalar
ilishida muhokamadan
tasdiqqa tavsiya
tavsiya etilgan
iqtisodiyot kafedrasi
steiermarkischen landesregierung
asarlaringizni yuboring
o'zingizning asarlaringizni
Iltimos faqat
faqat o'zingizning
steierm rkischen
landesregierung fachabteilung
rkischen landesregierung
hamshira loyihasi
loyihasi mavsum
faolyatining oqibatlari
asosiy adabiyotlar
fakulteti ahborot
ahborot havfsizligi
havfsizligi kafedrasi
fanidan bo’yicha
fakulteti iqtisodiyot
boshqaruv fakulteti
chiqarishda boshqaruv
ishlab chiqarishda
iqtisodiyot fakultet
multiservis tarmoqlari
fanidan asosiy
Uzbek fanidan
mavzulari potok
asosidagi multiservis
'aliyyil a'ziym
billahil 'aliyyil
illaa billahil
quvvata illaa
falah' deganida
Kompyuter savodxonligi
bo’yicha mustaqil
'alal falah'
Hayya 'alal
'alas soloh
Hayya 'alas
mavsum boyicha


yuklab olish