Dialektologik amaliyot

Matndagi frazeologizmlar

[ Ïčïmdan čïqqän balↄγä qäjga bↄräj dävↄγä ]

[Hamsↄjaη tïnč, sen tïnč ] maqollari qo‘llangan.

Bälanïη äzïzliji

Bu dijnↄda odam bↄrakan , balalajam bӧladi. Uta – una parzanni dijnↄga keltirgannan kiyin uni tarbijasïgajam e’tïvↄr beriši keraj. Bälani jↄšligidan aqllïj , jeslij – hušlij qïlïv vӧstiriš uta – unasïni vazïpasi. Bälaga kӧp kitↄv vӧqitiš keraj.Jaxši gapirišti vӧrgatiš keraj.

Bälani qanča jaxši kӧrsaj , uni tarbijasinijam šunčalij jaxši beriš keraj. “Bäla aziz , ↄdↄbi unnan aziz” , - dejan maqↄl bↄ xalqimizga.

Bälani katta bӧlip , yaxši udam bӧliši učun xamsajalarijam , butïn mahalla harakat qiliši keray.Bↄvↄlarimizda eskitdan qↄgan maqↄl bↄ. “Bir bälaga jettï xamsaya uta – una”.Šunnↄq bӧgannan kejin, ulaga butun xamsajala e’tivↄr beriši keraj.Šunnↄq qisaverga ahillij bӧladi.Balani kelažak taqdirijam jↄriγ bӧladi.

Bir xil balalani kӧramiz hamma uni jaxši kӧradi.Kӧrganηa uta – unaηa rahmat dijdi.Kӧpčilij bačala ïroγlaga bↄriv vӧrinla olip keladi.Manam ulaja havas qilaman.Bala degan šunnↄj bӧsa.

Jamↄn udam heč zamↄn jaxši bӧmarakan.Bir γijbatči udamlani kӧraman, paqat vӧtkan – ketkanni ketidan gapiriv vӧtiradi. Ula jↄšlijidan jaxši tarbija kӧrmajan.Heč apsuslanmaslij keraj. Jamↄn udam heč qačon jaxši bӧmajdi , jaxšiudam heč zamon jamↄn bӧmajdi.

Jaηttan ojla qurgan kišila hali hajↄtti jaxši tušummajdi.Parzanlij bugannan kijinam tarbija beriška qijnaladi.Ula ojla qurištan avol jaxšilav tajjↄrgarlij kӧriši keraj.Šunnↄj bӧsa unnan jetišiv čiqqan parzanlajam jeslij – hušlij bӧladi.

Jↄšlaja qari kišila nasahat qisa vӧziča jↄxtirmajdi. Ͻj baraka tↄpkur qari bilganni parï bilmajdi san qarilani gapija kirsaη kam bӧajsan. Qarila hajↄtni ↄγrini kӧrgan , kӧp narsani biladi. Šuni učun qarila gapirgan vaxtka žim turiv ješitiš keraj.

Bizani kelažajimiz jↄšlani qӧlija.Jurtimizdi jaxši tarapga vӧzgartiriv , dijnoga tanitadiganam jↄšla. Šuni učun šu pillaga jↄšlaga jaxši tarbija berišimiz keraj. Ulani šunnↄj jӧlga bↄšqariš kerakki , dↄjim xalqti vӧjlasin. Xalqti kunija jarasin.Jaxši bälani vӧzi jↄšlijidan bilsaη bӧladi.Dↄjim birↄpti muškulini jeηηil qiladi.Uta – unasigajam išlariga jↄddam beradi.Kattalaja hurmatda , kičijlaja izzatda bӧladi. Šunnↄj bačalani tarbijalaš uta – unalaga bↄγliq.

ɔta –enala parzanlarini Vatanini sevišga ӧrgatiši keraj.Yurtini sevgan udamla heč qačon jamↄn jӧllaja kirmajdi.Ajrimlaja ӧxšab jurtiga xijↄnat qilmajdi.Uta - bↄvↄlarimizam qadimda paqat yurti učun jašagan. Barča bačala eli deb, yurti deb ,jↄnib jašaši kerak.Bunda uta – unalaniη xizmati katta.

Matndagi dialektal so‘zlarning izohi.

1- gapning 2 – so‘zi [balalaram] adabiy tildagi muqobili [bolalar ham]

2- gapning 1 – so‘zi [ɔta – əna] adabiy tildagi muqobili [ota - ona]

2- gapning2 – so‘zi [parzanni] adabiy tildagi muqobili [farzandni]

3- gapning4 – so‘zi [jeslij - hušlij]adabiy tildagi muqobili [esli - hushli]

7- gapning8 – so‘zi [xamsaja]adabiy tildagi muqobili [qo‘shni]

8- gapning1 – so‘zi [Bↄvↄ]adabiy tildagi muqobili [bobo]

45- gapning4 – so‘zi [paqat] adabiy tildagi muqobili [faqat]

46- gapning2 – so‘zi [bačala]adabiy tildagi muqobili [bolalar]

Matndagi frazeologizmlar

7-gapda [Bäla aziz , ↄdↄbi unnan aziz]

10-gapda [Bir bälaga jettï xamsaya uta – una]

40-gapda[Kattalaja hurmatda , kičijlaja izzatda] maqollari va frazeologizmlari qo‘llangan.

sↄətniη ahamïjati

Vaxt bu ɔdamga kerajlij bugan bↄjlij hisↄvlanadi.ɔdam uni qadrija qanča jetsa vӧzija fↄjda bӧladi. Man ӧzimni umrim davↄmija vaxttan unumli fↄjdalaniška harakat qillim. Ilgarigi udamla vaxtti ↄqar suvga vӧxšatkanakan.Haqqattanam ulani ajtkan gapija žↄn bↄ.Ajnixsa jↄšla vaxtti qadrija jetiši keraj. Bir maktap vӧquvčisini ↄladigan bӧsaj u katta bӧlip uta – unasini , bačalarini , xↄtinini bↄqiši keraj. Šuni učun hↄzzi ulani vӧqijdigↄn , bitta kaspti jetajidan tutadigↄn vaxti. Jaxši vӧqip katta vӧqišlaja kirsa vӧziga fↄjda.Jetanηi kunηa qijnalmajdi. Avali uta – unalajam bačalarija jↄšlijidan nasaxat qiliv bir išlani qilišti vӧrgatsa , vӧqitsa , qarigan pillaga qarajdi.Hↄzirgi zamↄnηa jↄšlaja prezden bↄvↄ hamma šarↄjitti jaratkan.Axli bↄ bala kelažajini hↄzzirdan vӧjlajdi.Ilgari munaqa vӧqišla bↄridimi?Bizla šunnↄj qijnaliv vӧqiridik.Qani hↄzzi uša pilla busa, man mazza qiliv vӧqiridim. Mani utam tӧxsanηa qarab bↄrↄptila.Šu pillajača paqat bizani vӧjlav , tↄpkan narsasini rӧzγↄrim but busin , bačalarim qijnalmasin dev išadila. Unamam bizani tarbijalav , vӧzi jemaj bizaga jedirdi. Utam bilan unammi qadrija qanča jetsam , šunča kam. Hↄzzijam utam bilan unam ajtadila : “balam hali san jↄšsan biza qarridij , hↄzzi zamↄn silaniki , šuni učun bizadan kejin sanam balalarinηa jaxši tarbija begin”.Ulajam jaxši bačala busun. Jↄšlijini bekↄr vӧtkaziv kӧčaja jurmasin.Xudo har bir bandasija bir matta imkↄn beradi.Šu vaxttan bilip – bilip fↄjdalansin. Vӧzimama go pillaja vӧjlap qↄlaman , haqqattanam udam vӧzini balasija dↄjim vaxtti qadrija jetišti vӧrgatiši kerajakan. Hamsajalarimmi bačalarijam šunnoj unasija vӧxšav puxta.Bir minut dam ↄmajdi. Go qarajman bↄqqa išlajdi ,go qarajman unasija jↄrdam beradi. Vӧzi šunnↄj bӧliš keraj.Jettadan kečkača kӧčaja balↄ bↄmi? Bugun vӧtkan vaxtti heč kim sanηa qajtariv bemmajdi.Manam šuni učun dↄjim kičkinalaja ajtaman sila hali yↄšsila kӧčaja jurmaj unajni illajidan kiriv išlarija jↄddam bersaη , bumajdimi ? Ko‘p kišija šuni ajtsaη sani jamↄn kӧradi. Aptini bezajtiriv “Išiη bӧmasun” , - dijdi. Vӧzlari biladi.Šuni vӧzija maqul kӧrgan busa vaxtini bekↄr vӧtkassun.Axli ilmajannan kijin nima qilaj? Man jↄšlaja jana ajtaman .“Jↄšla axlijni jiγiv hammaη hↄzzidan kelažagijni vӧjlagin.Vӧtkan vaxtijni jettaja hičkim qajtariv bemmajdi. Uta – unajni , vӧqituvčijni gapija kirsaη, jↄšligijni γanimat bilsaη, jutux saniki. Vaxtijni bekↄr ketkaziv kӧčaja jurgannan pↄjda jↄγ. Mani gapimmi ↄsaη udam bӧlasan.

Ilgariki zamↄnnikila vaxtti qadrija jetiš tӧγrisiga šunnↄj gaplarni ajtkanakan. Buladan bittasi “Išti ↄmadi – vӧzini vaxti” , degan maqↄllan šunnↄj pikirga kesaj bӧladi. Har bir udam qiladigan išini jettaga qↄldirmaj vӧz vaxtija qiliši keraj.Kiši učun har bir sↄvↄt qadrlij.Bula bekↄrga ajtilmagan.Biza buladan xulosa čiqarip dↄjim umrimizdi har bir sↄvↄtini qadrija jetišimiz keraj.

Matndagi dialektal so‘zlarning izohi.

1- gapning 1 – so‘zi [Vaxt] adabiy tildagi muqobili [vaqt]

4- gapning 6 – so‘zi [ӧxšatkanakan] adabiy tildagi muqobili [o‘xshatgan ekan]

5- gapning 6 – so‘zi [bↄr] adabiy tildagi muqobili [bor]

15- gapning2 – so‘zi [šunnↄj] adabiy tildagi muqobili [shunday]

30- gapning1 – so‘zi [Jettadan]adabiy tildagi muqobili [ertadan]

32- gapning13 – so‘zi [illajidan]adabiy tildagi muqobili [etagidan]

49- gapning8 – so‘zi [sↄvↄt] adabiy tildagi muqobili [soat]
Matndagi frazeologizmlar

1.