International symposium on emergency medicine

Odsotnost dviga veznice ST ne pomeni nujno, da koronarna žila ni zaprta
V vsakodnevni klinični praksi opažamo vse več primerov, ko pri urgentni ali odloženi kateterizaciji
srca kljub odsotnosti dviga veznice ST v EKG (torej pri NSTEMI) vendarle ugotovimo popolno zaporo
ene od koronarnih arterij. To nas navdaja s skrbjo, saj ti bolniki zaradi neznačilnih sprememb
sprememb v EKG kljub zapori žile niso deležni pravočasne invazivne obravnave. Načelo, da je
koronarna arterija pri NSTEMI delno še prehodna, pri STEMI pa popolnoma zaprta, žal ne drži vedno.
Če ne opazimo dviga veznice ST, to še ne pomeni, da dviga ni
Usposobljenost in izkušenost za analizo in oceno EKG je pri zdravnikih, ki delajo v nujni medicinski
pomoči, zelo različna. Večkrat se zgodi, da zgodnje in diskretne spremembe v EKG, ki bi izkušenega
106
URGENTNA MEDICINA - IZBRANA POGLAVJA 2010

---

ANALGEZIJA NA TERENU
PRE-HOSPITAL ANALGESIA
URGENTNA MEDICINA - IZBRANA POGLAVJA 2010
108
URGENTNA MEDICINA - IZBRANA POGLAVJA 2010
109

---

Uvod
Na Splošni nujni medicinski pomoči v Ljubljani, ki predstavlja dežurno službo Zdravstvenega doma
Ljubljana in ljubljansko prehospitalno (PHE) enoto, obravnavamo vsako leto v ambulanti približno
36000 bolnikov in na terenu z reanimobilom opravimo 3500 intervencij. Število obravnavanih bolnikov
na urgenci kot tudi število intervencij z reanimobilom se vsako leto povečuje, ravno tako se tudi veča
obseg diagnostičnih preiskav, ki jih v povprečju opravimo pri vsakem pacientu. Bolečina je najpogostejši
vzrok, zaradi katerega nas bolniki obiščejo na urgenci.
Analgetiki, ki jih najpogosteje uporabljamo v ambulanti
Od 1. pa do 10. aprila 2010 smo v ambulanti SNMP obravnavali 980 bolnikov. Pri skupini bolnikov, ki
so pri nas iskali pomoč zaradi bolečine, smo največ analgetikov (151) uporabili pri bolnikih z
abdominalnimi težavami (bruhanje, gastritis, driska, dispepsija, bolečina v trebuhu, disfagija). Sledili so
jim bolniki z bolečinami v sklepih, mišicah in z lumboishialgijo, pri katerih smo uporabili 93 različnih
analgetikov. Bolnikom z urogenitalnimi težavami (uroinfekt, bolečina v modih, ledvične kolike, retenca
urina) smo aplicirali 58 analgetikov, tistim z bolečino v prsnem košu 35, z migreno, glavobolom in
bolečino v vratu 30 in bolnikom z akutnim miokardnim infarktom 6 analgetikov. Največkrat smo
uporabili spazmoanalgetike (235), nesteroidne antirevmatike (77) in šibkejše opioidne analgetike (38)
(Tabela 1).