International symposium on emergency medicine

Vpliv bolečine na različne organske sisteme
KV sistem
Splošno znano je, da huda akutna bolečina sproži prekomerno aktivnost simpatičnega živčnega
sistema, kar povzroči zvišanje srčne frekvence, perifernega vaskularnega upora, krvnega tlaka in
minutnega volumna srca. Posledica tega je povečano delo srca, s tem pa tudi povečana miokardna
poraba kisika. Zaradi zvišane frekvence se skrajša diastola in manj je časa za oskrbo miokarda s kisikom.
Lahko pride do neskladja med potrebo po kisiku in dejansko ponudbo, kar privede do hipoksemije, ki
je pri poškodovanem bolniku lahko še bolj ogrožujoča. 
Zraven tega vemo, da aktivacija α receptorjev v koronarnih žilah ob prekomerni aktivaciji
simpatičnega živčnega sistema (SŽS) lahko sproži vazokonstrikcijo. Končni rezultat je ishemija miokarda
s posledično angino pectoris ali celo akutnim miokardnim infarktom. Še posebej so v nevarnosti bolniki,
ki imajo koronarno žilno bolezen. Ob tem se bo prav gotovo pojavila tudi anksioznost, ki še dodatno
aktivira SŽS in s tem situacijo le še poslabša.
Respiratorni sistem
Posledica poškodbe v predelu zgornjega abdomna ali toraksa je motnja v delovanju dihal. Nehoteni
spinalni refleksi, kot odgovor na bolečinske dražljaje sprožijo mišični spazem v neposredni okolici in tudi
v mišičnih skupinah višje in nižje od poškodovanega predela. 
Poleg tega se bolnikova bolečina ob dihalnih gibih poveča, kar ima za posledico tudi zavestno
zmanjšanje vseh gibov. Zmanjša se dihalni volumen, vitalna kapaciteta, funkcionalna rezidualna
kapaciteta in alveolarna ventilacija. FRC lahko postane manjša od volumna pri katerem se začnejo
zapirati male dihalne poti (closing volumen). 
Gastrointestinalni in urogenitalni sistem
Na eni strani se poveča želodčna sekrecija, zviša se tonus sfinktrov, gibljivost črevesa se zmanjša,
pojavi se lahko celo paralitični ileus. Povečana aktivnost SŽS lahko preko povečanega tonusa sfinktra
privede do retence urina. Opisane spremembe lahko same povzročijo močno bolečino.
Poleg tega bolečina sproži tudi številne metabolne in neurohormonalne mehanizme, ki med drugim
privedejo do hiperglikemije, lipolize, imunosupresije, povečanega izločanja antidiuretičnega hormona,
povečanega katabolizma proteinov in stanja zvečane kogulabilnosti krvi.
Nezdravljena akutna bolečina ima lahko za posledico nastanek kronične bolečine, ki jo je zelo težko
zdraviti.