International symposium on emergency medicine

357
URGENTNA MEDICINA - IZBRANA POGLAVJA 2010
Zaključek
Slovenija je država, ki ni v vojni, vendar pošilja svoje vojake na misije kriznega odziva. Poleg vojakov
pošilja tudi svoje bojne reševalce, ki imajo odgovorno nalogo. Poskrbeti morajo, da se našim vojakom
ob morebitnih spopadih in nastalih poškodbah omogoči preživetje. Zato moramo od naših bolničarjev
oz. bojnih reševalcev zahtevati, da vseskozi držijo svoje znanje in usposobljenost iz nujne medicinske
pomoči na visokem nivoju, saj se je potrebno zavedati, da bodo v hudi situaciji oni tisti, ki lahko prevesijo
tehtnico življenja naših vojakov v dobro ali slabo.
Literatura
1.
Kragh JF, Walters TJ, Baer DG, Fox CJ, Wade CE, Salinas J, et al. Practical use of emergency tourniquets to stop
bleeding in major limb trauma. J Trauma 2008; 64: 757-66.
2.
Rathbun DJ. The clinical practice of tactical medicine and care under fire: medical decision making and the role
of the tactical emergency medical support provider. Top Emerg Med 2003; 25: 306-15.
3.
Overview of Army Health System Operations and Medical Evacuation.
Dosegljivo na: https://rdl.train.army.mil/soldierPortal/atia/adlsc/view/public/23582-1/FM/4-02.2/chap1.htm
4.
Middleton TA. Lessons From the Battlefield. How technologies and techniques proving themselves in combat
care may benefit patients of civilian EMS. Ems magazine Oct 2009. 
Dosegljivo na: http://www.emsresponder.com/print/EMS-Magazine/Lessons-From-the-Battlefield/1$10583
356
URGENTNA MEDICINA - IZBRANA POGLAVJA 2010

---

Prav tako, pa motorist sodeluje in organizira tehnično reševanje do prihoda urgentnega zdravnika, ko
je potrebna pomoč s strani zunanjih organizacij, ki so vključene v sistem zaščite in reševanja na
občinskem kakor tudi državnem nivoju.
Pregled oživljanj v letih 2001-2009
Ob zastoju srca je ključnega pomena zgodnje izvajanje TPO in zgodnja defibrilacija. Z uporabo
motornega kolesa nam je uspelo v povprečju skrajšati dostopni čas skoraj za 50 %. V osmih letih dela
motorista smo sodelovali v 59 primerih predbolnišničnega oživljanja. Povprečni dostopni čas motorista
je znašal 5,93 minute, povprečni čas vozila je bil 10,64 minute. Povprečna starost oživljanih oseb je
znašala 52,3 let . Zanimiv je podatek, da smo uspeli vzpostaviti ROSC pri 22 pacientih, kar znaša 37,28 %
uspešnost glede na število reanimiranih oseb. Bili so tudi primeri, ko je motorist na kraj dogodka prispel
za reševalnim vozilom, vendar se je izkazalo, da tudi v takšnih primerih dodatne roke in znanje še kako
razbremenijo delo ekipe ob oživljanju. To se je dogodilo v štirih primerih. Motorist je na kraj prispel v
roku 2. minut za vozilom, tako da je ta čas dejansko zanemarljiv v primerjavi s koristnostjo.
Povprečna starost oživljanih oseb je 52,3 let. Od skupno 59 oseb je bilo kar 24 oseb mlajših od
povprečne starosti 52,3 let, kar znaša 40,6%. Gre za mlado populacijo ljudi, ki imajo še vedno visoko
kvaliteten nivo življenja.