Opis primera
59-letna bolnica je bila pripeljana s PHE v urgentno internistično ambulanto zaradi tiščoče bolečine za
prsnico in kolapsa. Približno uro pred prihodom je nenadoma začutila stiskajočo bolečino v zgornjem
delu prsnega koša in v vratu. Bila je močna, po jakosti 8/10. Vstala je in se odpravila do stranišča, ko je
padla ter se udarila v levi temporalni del glave. Ob tem ni izgubila zavesti. Spotila se je in dvakrat
bruhala. Sama je poklicala dežurnega zdravnika. Ob prihodu PHE ekipe je bila huje prizadeta, dihala je s
frekvenco 17/min, pulz 51/min, RR 139/115 mm Hg, saturacija brez dod. Kisika je bila 98%,
glukohematest 8.1 mmol/l, koža bleda, znojna, hladna, srčna akcija ritmična, toni slišni, vrat b.p., v EKG
prisoten sinusni ritem , GCS 15, zenici simetrični, reaktivni.
Na terenu je dobila morfij 4 mg i.v., Torecan amp., Angised sprej, Aspirin 500 mg, kisik po OHIO maski
(13 l/min) in 500 ml FR.
Stiskajoča bolečina se je po terapiji malo umirila, vendar je še vedno čutila stiskanje v prsih in
oslabelost.
229
URGENTNA MEDICINA - IZBRANA POGLAVJA 2010
2. tenzijski glavobol
3. benigna intrakranialna hipertenzija - pseudotumor cerebri (zdravila, hipervitaminoze, zastrupitve,
tiroidni hormoni, steroidi ipd.)
4. glavobol zaradi draženja mening (okužba, tumor, krvavitev)
V vsakodnevni klinični praksi je koristen pristop, ki deli glavobole glede na začetek, trajanje in
intenzivnost bolečine ter pogostost pojavljanja. Tako ločimo akutni glavobol, akutni ponavljajoči se
glavobol, kronični progresivni in neprogresivni glavobol ter mešano obliko glavobola (1,2). Takšen
pristop olajša zdravniku prepoznavo urgentnih ali kroničnih stanj in s tem možnost pravočasnega
diagnostičnega ter terapevtskega ukrepanja.
Najpogostejši akutni netravmatski glavobol pri otrocih je posledica okužbe zgornjih dihal z ali brez
vročine in se pozdravi sam po sebi. Študije iz urgentnih oddelkov navajajo, da so imeli vsi otroci, pri
katerih je bil akutni glavobol simptom resnega, življenje ogrožajočega stanja (meningitis,
intrakranialna krvavitev, tumor) enega ali več patoloških znakov v nevrološkem statusu, kot so motnja
zavesti, trd tilnik, edem papile vidnega živca, nenormalni gibi očesnih zrkel, ataksija, hemipareza (1).
Migrena je glavni vzrok akutnega ponavljajočega glavobola.
Najbolj neugoden med vsemi pojavnimi oblikami glavobola je kronični progresivni glavobol, pri
katerem moramo pomisliti na intrakranialno patologijo, še posebej kadar ga spremljajo nenormalnosti
v nevrološkem statusu.
Za kronični nenapredujoči (kronični dnevni) glavobol nimamo utemeljenih diagnostičnih kriterijev,
o njem pa govorimo, kadar traja glavobol štiri ali več ur dnevno, petnajstkrat ali večkrat na mesec,
najmanj štiri mesece.
O kroničnem mešanem glavobolu govorimo, kadar se migrenski glavobol naveže na kronični dnevni
glavobol.
Ob pregledu bolnika z glavobolom moramo preveriti vitalne znake, vključno s krvnim tlakom in
telesno temperaturo. Previdno moramo palpirati glavo in vrat ter predel nad sinusi, ugotavljati
povečano ščitnico in trd tilnik. Izmerimo obseg glave, pregledamo kožo in opravimo natančen
nevrološki pregled. Glede na ugotovitve, se poleg laboratorijskih krvnih preiskav odločamo za slikovne
preiskave (magnetno - resonančna preiskava, računalniška tomografija), lumbalno punkcijo, elektroen-
cefalografijo, rentgensko slikanje sinusov in nenazadnje psihološki pregled. Absolutno indikacijo za
slikovno diagnostiko predstavlja glavobol (5): 1. ob katerem se prvič pojavljajo nevrološki izpadi,
motnja zavesti ali perzistirajo nevrološki znaki, 2. s sočasnim epileptičnim napadom, 3. ki se poslabša
ob kašlju in napenjanju, jutranji glavobol in bruhanje na tešče, 4. ki je perzistenten ali pogosto
ponavljajoč, z motnjo obnašanja ali kognitivnih funkcij. Relativno indikacijo predstavlja 1. glavobol z
naraščajočim časom trajanja, intenziteto in pogostnostjo, 2. glavobol kot vodilni simptom pri otrocih,
mlajših od 6 let.
Do'stlaringiz bilan baham: |