International symposium on emergency medicine

Opredelitev problema
Preden smo se lotili prenove procesa sprejema pacienta smo najprej morali določiti izhodiščni
problem. Ugotovili smo, da obstaja želja po vzpostavitvi sodobnega načina sprejema in triaže pacientov
zaradi naslednjih razlogov:
- zdravstveni delavec na sprejemu ima preveč dela, da bi sprejem potekal tekoče;
- mešanje termina sprejema in triaža;
- pacienti stojijo v vrsti in čakajo na sprejem;
- da pride do dejanske zdravstvene obravnave pacienta traja nekaj časa;
- urgentni pacienti niso obravnavani v pravem času in čakajo.
Posledice, ki sledijo iz tega niso ugodne tako za paciente kot za službo nujne medicinske pomoči
(NMP). S strani pacientov se dogaja, da urgentni pacienti niso obravnavani ob pravem času in čakajo
skupaj z ostalimi pacienti, ki bi glede na zdravstvene težave bolj sodili v redno ambulanto družinskega
zdravnika. Služba NMP pa ob hudi obremenjenosti ne obvladuje povečanega števila pacientov, saj
pacienti čakajo v vrsti za dejansko zdravstveno obravnavo po načelu vrstnega reda prihoda. In tako se
lahko zgodi, da je urgentni pacient obravnavan prepozno. Vse to privede do netriažiranega pacienta. To
pomeni, da med vsemi pacienti ni določenega kateri so tisti, ki najhitreje potrebujejo pomoč, ker bi ob
opustitvi le te prišlo do hudega poslabšanja stanja, težje okvare ali celo smrti. Pacienti so nezadovoljni z
začetnim stikom z NMP. Da se to ne bi nadaljevalo, se je potrebno bolj posvetiti začetnemu stiku v NMP,
tj. – čakalnici, sprejemu pacientov, triaži in pojasnilu vzrokov ob daljšem čakanju. Izhodiščni problem
smo zaradi zgoraj naštetih dejavnikov definirali kot NETRIAŽIRAN PACIENT.
Spoznanja v literaturi v zvezi z možnimi rešitvami proučevanega predmeta
Sprejem pacienta v ambulanti nujne medicinske pomoči je pomemben dejavnik v procesu dela nujne
medicinske pomoči in neposredno vpliva na obravnavo pacienta. Med pacienti je potrebno določiti
kateri so tisti, ki najhitreje potrebujejo pomoč, ker bi ob opustitvi le te prišlo do hudega poslabšanja
stanja, težje okvare ali celo smrti. Na podlagi ocenjenega stanja ob sprejemu paciente razvrstimo v eno
izmed triažnih skupin. Pri najbolj nujnih je čas do oskrbe 00 min., pri ostalih sorazmerno daljši glede na
prizadetost. Vodilo za razvrstitev v skupine so protokoli z opisom stanja, ki se nanaša na določen
problem.
Bistvene sestavine celovite triaže so po mnenju Zimmermanna in Herr-a (2006) naslednje:
- vizualna ocena »čez sprejemni prostor« (za določitev stabilnosti ABCD),