International symposium on emergency medicine

Vzdrževanje zdravega delovnega okolja, zaščita naravnega okolja in skrb za zdravje
zaposlenih
Vzdrževanje zdravega delovnega okolja je pomembno ker neposredno in posredno vpliva na zdravje
in odpornost zaposlenih izpostavljenim različnim infekcijam. Zajema širok spekter aktivnosti in ukrepov,
ki preprečujejo kvarno in škodljivo vplivanje delovnega okolja na zdravje zaposlenih. Vrsta dejavnikov
kot so ergonomska urejenost delovnega mesta, organizacija dela, navodila za delo, izpostavljenost
kemijskim vplivom, kultura vodenja ipd. vpliva na splošno zdravje zaposlenih. Med varovanje zdravja
spadajo tudi zaščitna cepljenja za hepatitis B in gripo ter vzpodbujanje zaposlenih za zdrav način
življenja.
Vedno kadar imamo opravka s patogenimi mikroorganizmi, imamo opravka tudi z razkužili. Pri njihovi
uporabi se moramo zavedati njihovega škodljivega vpliva na zdravje živih bitij( kancerogeni, mutageni,
teratogeni vpliv). To dejstvo je treba upoštevati pri pripravi koncentracij v razkužilnikih na odelkih, saj se
večina teh izlije v kanalizacijske odvode. 
Zaključek 
V urgentno internistično ambulanto prihajajo bolniki z različnimi in mnogokrat nejasnimi znaki
bolezni. Mnogokrat (skoraj v 20%) se izkaže da je razlog bolnikovim težavam okužba. Klinična slika je
mnogokrat neznačilna. S staranjem prebivalstva se veča tudi število bolnikov s kroničnimi obolenji,
katere spremljevalec so pogosto različne okužbe. Tudi globalizacija družbe je prinesla spremembe ki
rezultirajo v drugačnih potrebah in pogojih zdravstvene oskrbe. Vsemu temu se mora zdravstvo kot
celota in katere del je tudi urgentna internistična dejavnost prilagajati. Zdravstveno osebje v urgentni
dejavnosti mora zato slediti vsem zahtevam in potrebam družbe po zdravstveni oskrbi. Adekvatno
izobraževanje in učenje morata biti stalnica zaposlenih urgentnih oddelkov nasploh.
Literatura
1.
Kožuh Mitja in drugi, 2006, Priročnik za svetovalce za promocijo zdravja pri delu, Ljubljana, Klinični center,
Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa
2.
Šmitek Jana, Krist Alenka, 2008, Venski pristopi, odvzemi krvi in dajanje zdravil, Ljubljana, Univerzitetni klinični
center
3.
Gordon Marjory, 2003, Negovalne diagnoze – priročnik, Radizel, Rogina
4.
Kocijančič Andreja in drugi, 2005, Interna medicina, Ljubljana, Littera picta
5.
Cotič Anderle Majda in drugi, 2008, Urgentni bolnik - strokovni izziv/ Strokovni 
6.
seminar Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v urgenci, Ljubljana, Sekcija medicinskih sester in
zdravstvenih tehnikov v urgenci
7.
Majda Mandelc-Grom, 2010, Cepljenje proti hepatitisu B in obravnava incidentov v UKC, predavanje Čili za delo,
8.
http://www.imi.si/Navodila
9.
[e-mail]
316
URGENTNA MEDICINA - IZBRANA POGLAVJA 2010

---

Kontaminacija bolnikove okolice z epidemiološko pomembnimi mikroorganizmi je povezana s hitrim
širjenjem kolonizacije med bolniki tudi zaradi posrednega prenosa. Najpogosteje so za meticilin
rezistentni Staphylococcus aureus (MRSA) dokazali na ogrodju postelje, manšeti za merjenje krvnega
tlaka, daljincu televizorja in na straniščni deski. Boyce s sodelavci je analiziral kontaminacijo obleke z
MRSA pri medicinskem osebju in dokazal to bakterijo na delovni obleki oziroma zaščitnem predpasniku
pri 65% medicinskih sester, ki so delale z bolniki z izolirano MRSA v rani ali seču (1).