International symposium on emergency medicine

Ob sumu na okužbo v urgentni ambulanti običajno jemljemo naslednji biološki
material:
Kri: kri za hemokulturo jemljemo za ugotavljanje bakterij in gliv v krvi. Kri odvzamemo z aseptično
metodo punkcije periferne vene. Uporabljamo zaprt sistem z adapterjem. Pomembna je zadostna
količina krvi, to je 8-10 ml /stekleničko. Pri akutni sepsi jemljemo 2-3 hemokulture v razmaku 10-30 min.
Najprej odvzamemo aerobni vzorec in nato anaerobni. Če sočasno jemljemo kri za druge laboratorijske
preiskave, vzorec za hemokulture vzamemo pred drugimi vzorci. 
Kužnine iz spodnjega dela respiratornega trakta : sputum, aspirat traheje.
Sputum je osnovna kužnina pri respiratornih infektih. Včasih vzorec prinesejo reševalci že z bolnikom,
sicer ga odvzamemo pri nas. Kadar je bolnik splošno telesno oslabel vzorec vzamemo s pomočjo
aspiracije zgornjih dihalnih poti. Pri intubiranem bolniku pa z aspiracije traheje. 
Urin: težje in nepokretnim bolnikom, urin vedno odvzamemo s pomočjo urinskega katetra. Glede na
klinično sliko in predvideno hospitalizacijo vstavimo stalni urinski kateter. K nam pogosto prihajajo
bolniki ki že imajo vstavljen stalni urinski kateter(socialno varstveni zavodi, domača oskrba). Podatek
koliko časa je le ta vstavljen nam ni vedno na voljo. Pri teh bolnikih ob sumu na uroinfekt urinski kateter
in vrečko menjamo. Vzorca urina nikoli ne jemljemo iz stare urinske vrečke. 
Brisi ran: pri bolnikih obravnavanih v urgentni ambulanti so poleg akutnih problemov, zaradi katerih
pridejo k nam, pogosto tudi zapleti kroničnih bolezni. Eden takšnih je kronična rana, lahko golenja
razjeda različne etiologije, lahko diabetično stopalo. Pogosto so na teh mestih prisotna vnetja. Ob
pregledu pri nas občasno odvzamemo tudi brise teh ran.
Material iz primarno sterilnih mest: najpogosteje sta to plevralni in abdominalni punktat. Sicer pa obe
kužnini na urgenci pošiljamo relativno poredkoma. Pošiljamo jih v sterilnih posodicah z navojem,
epruvetah, lahko pa v gojiščih za hemokulturo.
Drugi biološki material za mikrobiloške preiskave jemljemo redkeje. 
Zelo pomembno je pravilno označevanje odvzetih kužnin. Poleg osnovnih podatkov bolnika in
ustanove, ki kužnino pošilja na preiskavo je pomembno označiti zaporedje odvzetih kužnin, natančno
mesto odvzema, vsebino, datum in uro, zahtevano preiskavo, predhodno antibiotično terapijo,
kontaktno številko.
Shranjevanje in transport kužnin: v predanalitično fazo mikrobiološke preiskave spadata poleg
pravilnega odvzema, pravilno shranjevanje in transport materiala v mikrobiološki laboratorij.
Večino vzorcev lahko shranjujemo na sobni temperaturi do dveh ur in v tem času zagotovimo transport
v ustreznih torbah do laboratorija. Vendar to ni vedno možno (nočni čas), zato moramo material
shranjevati na ustrezni temperaturi:
- Urin: najbolje je, da po odvzemu urin takoj postavimo v hladilnik in preprečimo razmnoževanje
bakterij. 
314
URGENTNA MEDICINA - IZBRANA POGLAVJA 2010

---

10. Sprejem bolnikov preko internistične prve pomoči v letu 2009, UKC Ljubljana, Interna klinika, Internistična prva
pomoč
11. Poročilo po diagnozah v obdobju 01.01.2009 do 31.12.2009, UKC Ljubljana, Interna klinika, Internistična prva
pomoč
12. Raport v obdobju od 01. 02. 2009 do 28. 02 2009, UKC Ljubljana, Interna klinika, Internistična prva pomoč
Zahvaljujem se Jožici Lajevec, zdravstveni administratorki, za pomoč pri pridobivanju statističnih
podatkov.
317
URGENTNA MEDICINA - IZBRANA POGLAVJA 2010
prostorih je poleg onesnaževalcev zraka odvisna od delovanja klimatskih naprav, možnosti naravnega
prezračevanja. V urgentni ambulanti zrak dodatno onesnažujejo bolniki, pripeljani iz domačega ali
delovnega okolja, ki na odhod v bolnišnico niso bili pripravljeni in ustrezno higiensko urejeni. Razna
vidna umazanija je prisotna na obleki, obutvi, odejah. Mnogokrat je na bolnikovi obleki prisotno listje,
zemlja, trava, dlaka domačih živali, obleka je mokra ipd. Bolnikom najprej odstranimo vso obleko,
obutev in jo shranimo v PVC vreče. Pri tem povzročimo precejšnje dodatno onesnaževanje zraka s
prašnimi in drugimi delci. Zelo pomembno je, kjer je to možno, redno naravno prezračevanje prostorov. 
Za zaščito pred kontaktnim prenosom infekcije uporabljamo zaščitne rokavice, PVC predpasnike,
kape, zaščitna očala, plašče, razkuževanje delovnih površin, pravilno ravnanje s kužnim materialom.
Prenos infekta preko krvi ali telesnih tekočin pri poškodbi z ostrim predmetom. Virusi prenosljivi s
krvjo so: virus hepatitisa B-HBV, C-HCV, humani virus imunske pomanjkljivosti-HIV.
Potencialno kužne telesne tekočine: kri, telesne tekočine s primesjo krvi, likvor, sinovialna tekočina,
peritonealna, plevralna in perikardialna tekočina, amnijska tekočina, sperma, nožnični izločki. 
Ob incidentu (vbodu, vrezu, politju s krvjo, raspršitvi po sluznici očesa), je potrebna prva pomoč in
prijava incidenta, določitev seroloških označevalcev HBV,HCV,HIV pri poškodovancu in indeks bolnika. O
znani kužnosti bolnika vedno obvestimo tudi vse ostale člane timov, ki bodo obravnavali bolnika (Rtg ,
drug klinike, transportna služba, reševalci).