International symposium on emergency medicine

96
URGENTNA MEDICINA - IZBRANA POGLAVJA 2010
Slika 1. 
Anevrizma abdominalne aorte pri 90 letnem simptomatskem bolniku, prečno. 
Slika 3. 
(A) Vena in arterija popliteja. Zaradi lažjega prikaza je vklopljen color dopler. (B) Pozitiven kompresijski test pri
pregledu vene popliteje – arterija se blago deformira, stena vene se ne koaptira.
Globokih ven ne pregledamo v celoti, osredotočimo se na proksimalne segmente, kjer je tromboza
najpogostejša (skupna femoralna vena in kratek proksimalni odsek povrhnje femoralne vene in
poplitealna vena). Pregled izvršimo z linearno sondo frekvence 6 – 10 Mhz, ki je dolga vsaj 6 – 8 cm. Taka
sonda omogoča optimalno enakomerno kompresijo, z njo lahko tudi zaznamo duplikacije globokih ven.
Pregled je mogoče opraviti tudi z abdominalno sondo, kadar imamo opravka z močno oteklim ali
adipoznim udom. 

---

Podobno kot pri aorti je smiselno obe regiji, kjer bomo izvajali kompresijski test, s sondo v prečnih
rezih enakomerno pregledati z zveznim pomikom proksimalno proti distalno. Na tak način si poskusimo
ustvariti anatomsko sliko in prepoznati strukture. Skupna femoralna vena leži ob arteriji na njeni
medialni strani, v poteku od vtočišča globoke femoralne vene distalno (vena profunda femoris), postane
povrhnja femoralna vena (vena femoralis superficialis) in ob poteku skozi adduktorni kanal postopno
zavija nekoliko posteriorno glede na arterijo, po izhodu iz adduktornega kanala postane poplitealna
vena in leži posteriorno od arterije (na UZ sliki vidimo da leži “pred” arterijo – bližje sondi, saj sedaj veno
opazujemo iz poplitealne kotanje – glej sliko 3). 
Glede orientacije je lahko nomeklatura zavajujoča, vendar si pri ultrazvočni orientaciji najlažje
pomagamo z dejstvom, da so globoke vene vselej v bližini arterij, oboje pa je pod fascijo ne glede na to,
koliko podkožja je nad njo pri posameznem bolniku. Dobra orientacijska točka je tudi safenofemoralno
ustje in velika safena, kadar jo bolnik še ima. Šele ko smo prepoznali strukture izvedemo kompresijski
test. Vena, ki jo bomo komprimirali mora biti v sredini vidnega polja, pritisk nanjo pa čimbolj pravokoten
glede na njen anatomski potek, na tak način se izognemo delni kompresiji vene, ki bi jo lahko nepravilno
interpretirali kot trombozo. Kompresijo izvajamo v razmikih debeline sonde (1,5 – 3 cm), najprej v
ingvinalnem področju od najkranialnejše točke, kjer lahko prikažemo skupno femoralno veno in vsaj še
2 – 3 cm dolg segment povrhnje femoralne vene, kar skupaj znese običajno segment 10 – 15 cm pod
ingvinalnim ligamentom. Na enak način ponovimo kompresijski test poplitealno. 
Zelo pomembno je, zlasti za poplitealni segment, da test izvajamo v reverznem trendelenburgu oz.
vsaj z dvignjenim vzglavjem. Poplitealni segment je ugodno pregledati sede, z nogami preko roba
preiskovalne mize, tako da s sondo dosežemo poplitealno kotanjo, kadar pa bolnik ne zmore sedenja, je
mogoče dvigniti vzglavje, bolnika premakniti na rob postelje ali preiskovalne mize ter nato nogo v kolku
spustiti. Manevri z rotacijami v kolku se pri starejših pogosto ne obnesejo. Reverzni trendelenburg oz.
njegov čim boljši približek je pomemben zaradi dobre polnitve ven, zlasti poplitealno je pri večini ljudi
mogoče opaziti hiperehogeni vezivni traček, ki ob prazni veni nalega na arterijo, je nekompresibilen in
ga zlahka zamenjamo za trombozirano veno. Pregleda celotne povrhnje femoralne vene praviloma ni
potrebno opraviti, saj je verjetnost za izolirano GVT le v tem segmentu razmeroma majha, opravimo pa
jo, kadar obstoji močan sum, na že pregledanih segmentih pa nismo dokazali GVT . Color dopler lahko
v skrajšanem dvo ali trotočkovnem pregledu uporabimo predvsem v smislu identifikacije in orientacije,
pulzni dopler z augmentacijskim testom pa ni nujen in ne doda bistveno k specifičnosti in senzitivnosti
preiskave, jo pa podaljša, učenje in interpretacija pa imata nekoliko položnejšo krivuljo učenja . Če
obvladamo color in pulzni dopler, ju kot dodatek, če nam dopušča čas, seveda lahko uporabimo. 
Dvo ali trotočkovna (vključuje tudi povrhnjo femoralno veno) kompresijska metoda je preprosta in
hitro učljiva. Nekateri avtorji navajajo tudi 100% občutljivost in 98.2% specifičnost že po 2 urnem tečaju
in 80 vodenih preiskavah . Drugi avtorji podajajo nižje občutljivosti (70%) in specifičnosti (89%) . Glavna
razlika med posameznimi študijami je v številu preiskav opravljenih v učnem obdobju pod vodstvom
tutorja.