International symposium on emergency medicine

AKUTNI PANKREATITIS - slike 8,9
Z UZ ugotavljamo vzrok in obsežnost vnetja. Tkivo trebušne slinavke je ob akutnem vnetju navadno
hipoehogeno zaradi edema, žleza je zadebeljena, omejenost od okolice je lahko slabša in včasih
najdemo že tekočinske kolekcije. 
ILEUS - slike 10, 11
Pri mehaničnem ileusu vidimo lokalizirano nihajočo peristaltiko, črevo pa je razširjeno in napolnjeno
s tekočo vsebino. Sluznične gube so zadebeljene in imajo videz klavirskih tipk. Včasih lahko določimo
mesto ali celo vzrok obstrukcije (invaginacija?). Pri paralitičnem ileusu skoraj nikjer po prikazanem
črevesu ne vidimo peristaltike. (2,3)
DISEKANTNA ANEVRIZMA ABDOMINALNE AORTE
Pri izraženi simptomatiki je aorta lahko le zmerno razširjena (2,5 - 3 cm), vendar ob večjem premeru
anevrizme abdominalne aorte (AAA) (premer nad 4 cm) je tudi verjetnost rupture večja. Ob disekciji
vidimo dvojni lumen, tromb in pravi lumen, ki ga potrdimo z dopplerjem, prikažemo pa si lahko tudi
odlepljeno intimo. Včasih je vidna tekočina v peritonealni votlini.
Zaključek
UZ abdomna je eno prvih diagnostičnih metod pri obravnavi pacienta z akutnim abdomnom.
Omogoča nam iskanje proste tekočine in velikokrat tudi njen izvor (npr. poškodbe parenhimskim
organov, ruptura AAA). Prikažemo lahko prisotnost žolčnih kamnov in morebitni holecistitis, nadalje
vnetje trebušne slinavke in apendicitis. Z UZ lahko diagnosticiramo tudi ileus, divertikulitis, izmerimo
premer AAA in v trebušne steni iščemo znake hematoma.
Literatura
1.
Beck-Razi N, Gaitani D. Focused Assessment with Sonography for Trauma. Ultrasound Clinics 2008; 3:23-31
2.
Žakelj V, Gadžijev E, Flis V. Akutni abdomen. Maribor. Pivec-Medicinski mesečnik; 2009. 
3.
Flis V, Gadžijev E, Ravnik D, Matela J, Mirjana B, Kobilica N, Bergauer A. Osnove ultrazvočne anatomije trebušne
votline. Maribor. Pivec-Medicinski mesečnik; 2009.

---

bolnikih pogosto mogoče tipati tudi povsem normalne pulzacije aorte. Arterijski šum je lahko prisoten
ob avskultaciji, nikakor pa ni specifičen. Drugi klinični znaki so lahko posledica pritiska na okoliške
organe, embolizacije v periferne arterije ali trombotične zapore . 
V obdobju hitrega širjenja so lahko prisotne nespecifične težave (slabost, bruhanje, bolečnost
ledveno, križni predeli hrbtenice ali levi kvadranti trebuha). Pogosto so tudi te težave odsotne, pojavijo
pa se šele ob izlivanju krvi v retroperitonealni prostor v obdobju razpoka. Tipanje pulzov lahko pove
nekaj o splošnem stanju bolnika (tlak), ali o prehodnosti perifernih arterij, v nobenem primeru pa ne
potrdi ali izključi prisotnosti anevrizme abdominalne aorte. Hemodinamska stabilnost bolnika je dobro
izhodišče, sama po sebi pa ne izključuje razpoka .
Klinični pregled nas tako pri obravnavi bolnika v urgentnih ambulantah, kadar govorimo o enem
izmed najsmrtonosnejših urgentnih stanj (razpočenje preživi le okoli 10 – 15% bolnikov), pusti v večji
meri na cedilu. 
Anevrizma abdominalne aorte je razširitev arterije za več kot 1,5 kratnik običajnega premera za
določeno starost in spol oz. več kot 3 cm. Nebolezensko naraščanje premera je povezano s starostjo.
Okoli 5% moških, starejših od 65 let ima, glede na rezultate presejalnih pregledov, anevrizmo
abdominalne aorte . Najvažnejši napovedovalec razpoka anevrizme abdominalne aorte je njen največji
premer. Tveganje znatno naraste pri najširših premerih nad 5 cm (Tabela 1).