International symposium on emergency medicine

Mehanske naprave za zunanjo masažo srca v predbolnišničnem okolju
Ekipe v predbolnišničnem okolju so v najboljšem primeru sestavljene iz 3 članov, včasih sta tudi samo
2 reševalca. Zato je oživljanje v predbolnišničnem okolju še veliko bolj naporno in zahtevno kot v
bolnišnici. Med oživljanjem je situacija vedno napeta in utrudljiva, vedno primanjkuje dodaten par rok,
posebno v začetni fazi oživljanja, ko moramo naenkrat masirati, defibrilirati, vzpostaviti dihalno in
vensko pot, pripraviti zdravila, pridobivati dodatne informacije, razmišljati o 4H, 4T… Da je oživljanje
lahko učinkovito, mora biti ekipa dobro uigrana, vodja mora imeti dober pregled nad dogajanjem in
mora ob pomanjkanju osebja poskrbeti za optimalno zaporedje postopkov. Reševalci se izmenjujejo pri
srčni masaži, a ob dolgotrajni reanimaciji se pojavi utrujenost, kvaliteta srčne masaže se lahko poslabša.
To lahko hitro opazimo s spremljanjem EtCO2. Dodaten problem se pojavi, kadar med transportom
bolnika ponovno pride do zastoja srca in je treba masažo srca izvajati na primer med nujno vožnjo z
reševalnim vozilom – reanimobilom. 
Zaradi vseh naštetih razlogov se zdi uporaba mehanskih naprav za zunanjo masažo srca še posebej
koristna v predbolnišničnem okolju. V evropskem prostoru je uporaba mehanskih naprav za ZMS najbolj
razširjena na Švedskem, kjer imajo Lucasa v večini reševalnih vozil za nujno medicinsko pomoč. Rutinsko
ga uporabljajo že od leta 2003.
Opisane prednosti uporabe mehanskih naprav za ZMS v predbolnišničnem okolju so številne:
• Z namestitvijo in uporabo naprave sprostimo enega reševalca, ki lahko izvaja druge, enako nujne
posege
• Oživljanje poteka veliko bolj umirjeno
• Zunanja masaža srca poteka neprekinjeno, po potrebi tudi med transportom
• Pacienta z nestabilno cirkulacijo in sumom na koronarni vzrok srčnega zastoja lahko z delujočo
napravo prepeljemo neposredno v Interventni kardiološki center na invazivni poseg, ki se lahko
izvaja ob delovanju naprave med srčnim zastojem