International symposium on emergency medicine

Zaključek
Klinična slika ob zastrupitvi je lahko podobna običajnim boleznim. Na akutno zastrupitev pomislimo
pri bolniku s slabostjo, bruhanjem, krči, moteno zavestjo, motnjami srčnega ritma in popuščanjem srca,
pri bolniku v šoku, še posebej kadar imamo podatek, da je bil bolnik prej zdrav in znakov ne moremo
pripisati nobeni drugi znani bolezni. Ukrepi ob zastrupitvi morajo biti hitri, pravilni in v pravilnem
zaporedju, saj se usoda zastrupljenih odloča v prvih minutah oziroma urah po zastrupitvi. Ob ustreznem
simptomatskem in podpornem zdravljenju, lahko nekatere zastrupitve zdravimo z antidoti
(deferoksamin v primeru zastrupitve z železom). Tudi kompleksi kovina - antidot imajo lahko neželene
stranske ali celo toksične učinke, zato morata biti indikacija in čas dajanja skrbno pretehtana.
Literatura
1.
Von Mühlendal KE. Vergiftungen. In: Lentze MJ, Schaub J, Schulte FJ, et al. Pädiatrie: Grundlagen und Praxis. 2nd
ed. Berlin Heidelberg New York: Springer; 2003. p.175-80.
2.
Možina M. Zastrupitve. In: Kocijančič A, Mrevlje F. Interna medicina. 2nd ed. Ljubljana: EWO: DZS; 1998. p.1133-
82.
3.
Jamšek M, Šarc L. Diagnostika in zdravljenje zastrupitev s kovinami. Med razgl. 2009; 48: 101-13.
4.
Mardešić D, Radica A. Nesreće u djece. In: Mardešić D, Pediatrija 6th ed. Zagreb:Školska knjiga; 2000. p.1069-79.
5.
Dart CR, Rumack HB. Poisoning. In: Hay WWJr, Levin JM, Sondheimer MJ et al. Current Diagnosis & Treatment in
Pediatrics. 18th ed. New York: Lange Medical Books: McGraw-Hill; 2007. 335-60.
6.
Mackway-Jones K, Molyneux E, Philips B, et al. General approach to poisoning and envenomation. In: Mackway-
Jones K, Molyneux E, Philips B, et al. Advanced paediatrics life support. 4th ed. Manchester. Blackwell Publishing
Ltd; 2005: 331-45.
7.
Možina M, Brvar M, Grenc D, et al. XXX. Podiplomski seminar klinične toksikologije. Seminarsko gradivo.
Ljubljana: Klinični center Ljubljana; 2001.
8.
Kanič Z. Zastrupitve pri otrocih. In: XIV. Srečanje pediatrov v Mariboru; 2004 Apr 16-17; Maribor: Splošna
bolnišnica Maribor, Oddelek za pediatrijo; 2004

---

Do tega dogodka je bil v glavnem zdrav, zaradi slabovidnosti na eno oko je nosil očala. Utrpel je le
manjše športne poškodbe. Zdravil ni jemal. Psihomotorni razvoj je potekal normalno. Obiskoval je 9.
razred osnovne šole, razrede je zaključeval s prav dobrim uspehom. Že teden dni pa ga je bolel zob na
levi strani zgoraj, zaradi česar je obiskoval zobozdravnika, kjer je bil nazadnje dan pred sprejemom.
Ob sprejemu je tožil za glavobolom v levi strani glave, bil je pospan, upočasnjeno, vendar še
smiselno je odgovarjal na vprašanja. Med pregledom je občasno močno zajokal in se prijel za glavo ter
navajal bolečino predvsem v predelu levega lica, ki se je širila od višine levih zgornjih zob proti sencem
in nad orbito. Neprepričljivo je navajal tudi bolečino pri poklepu na 6. in 7. zob levo zgoraj. Drugih
odstopanj v somatskem in nevrološkem statusu nismo ugotavljali. Bil je kardiocirkulatorno
kompenziran, eupnoičen, znakov meningealnega draženja ni imel. Ob koncu pregleda je postajal
dezorientiran in vse bolj zmeden. Ob premestitvi na sedeči voziček je ponovno izgubil zavest, enkrat je
bruhal. Konvulzije se niso pojavile, zenici sta bili še simetrični, nekoliko leno sta reagirali na osvetlitev.
Ob laboratorijskih preiskavah, ki niso pokazale bistvenih odstopanj od normalnega, smo opravili
urgentni CT možganov, ki je pokazal 5 x 4,3 x 3,7 cm velik intracerebralni hematom levo
temporoparietalno s pomikom možganskih struktur za cca. 1,5 cm v desno.