International symposium on emergency medicine

Prikaz primera
17 – letno dekle so napotili iz dežurne pediatrične službe. V sprejemno ambulanto otroškega oddelka
jo je pripeljala mama, ker bi naj dve uri pred sprejemom v samomorilne namene pojedla več vrst tablet,
med njimi Lexaurin in Retafer. Napisala je tudi poslovilno pismo, vendar se je po zaužitju tablet odločila
poklicati mamo in ji povedati, kaj je naredila. 
Ob sprejemu je povedala, da se je za ta korak odločila zaradi neurejenih razmer doma. 
Bila je orientirana v kraju in času, nekoliko nezanesljive hoje, kardiocirkulatorno kompenzirana, RR
115/80 mmHg. Zenici sta bili ožji, simetrični, reagirali sta na osvetlitev. V ostalem statusu ni bilo najti
odstopanj od normalnega.
Opravili smo lavažo želodca, prejela je medicinsko oglje, saj nismo vedeli, kaj natančno je zaužila. 10 -
20 minut za tem je bruhala in izbruhala cca. 25 tablet Retafera, ki so bile delno raztopljene, obdane pa z
nekakšno zdrizasto ovojnico in jih zato z lavažo ni bilo mogoče izprati. Prejela je še odvajalo in
bikarbonat. Posvetovali smo se z dežurnim toksikologom, ki je svetoval opraviti pregledno rentgensko
sliko trebuha in oceniti količino tablet v prebavilih ter jih v primeru večjega števila odstraniti z
gastroskopom. Tri ure po sprejemu je mama sporočila, katere in koliko tablet manjka v domači lekarni:
neznana količina Lexaurina in Flonidana, 2 tablici Primotrena (20 tablet), 2 steklenički Retafera (60 tablet
223
URGENTNA MEDICINA - IZBRANA POGLAVJA 2010
kar smo izključili z likvorsko punkcijo in določitvijo serumske vrednosti amonjaka in laktata, ki sta od
diagnostične obdelave metabolopatij možna v naši bolnišnici. Nepojasnjena perzistentna motnja
zavesti ob velikih izgubah tekočin je bila razlog, da smo dečka premestili v enoto intenzivne terapije, saj
je pri otrocih meja med hudo dehidracijo in šokom zelo tanka in ker vseh preiskav za izključitev
eventuelne motnje v presnovi ne moremo opraviti na sekundarnem nivoju. Dehidracija se po začetnem
urgentnem zdravljenju zdravi s postopnim nadomeščanjem tekočin in elektrolitov. Nadomestiti
moramo vso izgubljeno tekočino, upoštevati dnevne tekočinske potrebe in predvidevati nadaljne
dodatne izgube. Pri izotonoični dehidraciji uporabljamo za nadomeščanje infuzijske mešanice FR/RL:
5% glukoza 1: 2 ali 1:1,5. Polovico izgub nadomestimo v prvih 8- urah, drugo polovicov naslednjih 16-ih.
Pri hipertonični dehidraciji je potrebna počasna rehidracija v 48 urah. Otrokovo klinično stanje, vitalne
znake (utrip, dihanje, krvni tlak , stanje zavesti), telesno težo, diurezo, elektrolite redno spremljamo ter
na podlagi ugotovljenega spreminjamo nastavitev infuzije (5). Glede na priporočila ESPGHAN in ESPID
iz leta 2008 čimprej pričnemo z oralno rehidracijo z oralno rehidracijsko raztopino z nižjo osmolarnostjo;
če pa le ta ni možna, je enteralna rehidracija po nazogastrični sondi enako dobra ali celo boljša od
parenteralne hidracije, ker ima manj stranskih učinkov (3). Pri otrocih, ki jih rehidriramo nadaljujemo z
normalnim hranjenjem. Hrane naj ne bi ukinjali za več kot 4-6 ur po začetku rehidracije (3,5).