International symposium on emergency medicine

KOMPLEKSNI SIMULATORJI IN SIMULACIJE 
NA PODROČJU URGENTNE MEDICINE
COMPLEX SIMULATORS AND SIMULATIONS 
IN EMERGENCY MEDICINE
Miljenko Križmarić
Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor
Izvleček
V prispevku predstavljamo uporabo simulatorjev na Fakulteti za zdravstvene vede Maribor (FZV), v
letih 2005-2010. Opisali smo aktivnosti študentov na teh simulatorjih. Od leta 2010 so na Medicinski
fakulteti Univerze v Mariboru instalirani kompleksni simulatorji ameriškega proizvajalca METI. Predstavili
smo možnosti uporabe teh simulatorjev na področju urgentne medicine in njihove osnovne funkcije.
Abstract
The paper presents the use of simulators at the Faculty of Health Sciences in Maribor during 2005-
2010. We described the activities of students on these simulators. In 2010 we are installing the complex
METI patients simulators at the Medical Faculty, University of Maribor. We presented the possible use of
these simulators in emergency medicine.
Uvod
Bolniki pričakujejo, da jih v procesu zdravljenja obravnavajo strokovnjaki z izkušnjami. Vendar
zdravnik ne more postati dober strokovnjak, če nikoli ne začne opravljati posege na bolnikih. Vse je
enkrat prvič. Takšno učenje na bolnikih je etično sporno in bolniki imajo pravico odkloniti da so učni
predmet. Etično sprejemljivo je le, če se prične učenje na bolnikih tedaj, ko so izčrpane vse predhodne
možnosti v izobraževanju (1). Nekatere od teh možnosti so simulacije – navidezno potovanje po
realnem svetu.
Učinkovito pridobivanje znanja, izven kliničnega okolja, poteka lahko na simulatorjih, kjer ne škodimo
bolniku. Najpomembnejša karakteristika izobraževanja s simulatorji, je takojšnja povratna informacija, ki
udeleženca simulacije obvešča o učinkovitosti in uspešnosti njegovega urjenja na simulatorju.
Študentom namreč instruktor, ki spremlja simulacijo, takoj pove, kaj delajo dobro in kaj napačno.
Povratne informacije, pa prav tako lahko pridobimo po izvedbi simulacije, kjer udeleženci skupaj z
instruktorjem, pogledajo video zapis poteka simulacije in o njem razpravljajo. Na simulatorjih je mogoče
urjenje, kjer ponavljamo veščine tako dolgo dokler nismo uspešni. Nujno je, da simulacije integriramo v
šolski načrt (kurikulum) in na ta način zagotovimo kvalitetno izobraževanje. Študentje se na simulatorjih
urijo po različnih težavnostnih stopnjah. Pričenjajo od najlažjih in se pomikajo proti vse bolj
kompleksnim primerom. Okolje kjer potekajo simulacije je kontrolirano, kar pomeni, da se nič ne more
zgoditi. Učenje ob simulatorjih je lahko individualizirano in vsak študent lahko doma na svojem
računalniku ali pred simulatorjem, rešuje različne klinične scenarije.
Na FZV so se študentje v letih od 2005 do 2010 srečevali z različno tehnologijo, ki se uporablja na
področju urgentne medicine. Na sliki 1 je prikazano, kako študentje, na simulatorju Laerdal SimMan,
spoznavajo opremo potrebno za dekompresijo tenzijskega pnevmotoraksa. Enosmerni Heimlichov
ventil, ki je osnova pri tej obliki dekomresije se uporablja tudi v različnih sistemih na področju medicine,
eden od njih je na primer torakalna drenaža.