1javna agencija za raziskovalno dejavnost rs 2

Naziv in shema pomoči: Nadomestilo za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima za leto 2014 SA.34205 (2012/N)

Ukrep/program	Kratek opis cilja (največ dve ali tri povedi)	Kazalnik(i)	Izhodiščno (referenčno) leto	Začetno (referenčno) stanje	Izračun za leto 2014	Uspešnost (v %)	Vložena sredstva DP (v EUR)	Učinkovitost (v %)	Učinek (pozitiven/negativen/ni ga še možno določiti)	Opombe
Nadomestilo za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima	Cilji (načrt): preprečevanje onesnaževanja	Nepreseganje mejnih vrednosti	2010	Tabela 1, Tabela 2, Tabela 3, Tabela 4, Slika 1		100%	414 554,50	100%	Učinek je bil dosežen, planirane aktivnosti so bile izvedene.	Izračuna nismo naredili, saj so za vse lokcije določeni trendi.
	Rezultati: nepreseganje mejnih vrednosti	Trendi padanja za nitrate, pesticide in njihove metabolite so stalni od leta 2010 naprej.

Cilj sheme je ohranjanje in izboljšanje kakovosti vode ter s tem povezano preprečevanje onesnaženja vode, ki se uporablja za javno okrbo spitno vodo na njožjih vodovarstvenih območjih.V letih 2011 do 2015 naj bi se ohranila kakovost pitne vode na ravni kakovosti iz leta 2010. Po podatkih Ocene kemijskega stanja podzemnih voda ugotavljamo na vseh lokacijah nižanje trendov nitratov in pesticidov.

Razpršeno onesnaženje z nitrati
Najznačilnejši vplivi na podzemno vodo so izhajali iz obremenitev z dušikom. Vpliv razpršenih obremenitev je bil zato ocenjen na osnovi modelirane vsebnosti nitrata v podzemni vodi v Sloveniji. Pri tem so bili upoštevani tudi hidrogeološki parametri infiltracije, oziroma obnavljanja vode v vodonosniku, ranljivosti podzemne vode. Modelirane vrednosti dušika so bile primerjane z dejanskimi rezultati državnega monitoringa kakovosti podzemne vode.
Večji del presežka hranil na ravni tal se z infiltracijo padavin prenese v podzemno vodo. Dušik nastopa v podzemni vodi raztopljen v obliki nitratnih, nitritnih in amonijevih ionov.
Vpliv na podzemno vodo z obremenitvami z dušikom je ocenjen na osnovi modelirane vsebnosti nitrata v podzemni vodi v Sloveniji. Najznačilnejši vplivi na podzemno vodo še vedno izhajajo iz obremenitev z dušikom. Dobljeni razponi pričakovanih vrednosti vsebnosti nitrata v podzemni vodi so razvrščeni v razrede s pričakovanimi močnimi ali prekomernimi vplivi (>50 mg/l), pomembnejšimi vplivi (37,5-50 mg/l), zmernimi vplivi (20-37,5 mg/l) ter nizkimi (10-20 mg/l) in zanemarljivimi pričakovanimi vplivi (0-10 mg/l) (Kartografska priloga Razpršeni viri onesnaževanja – obremenitev podzemnih voda z dušikom). Presežki dušika, ki kažejo na možnost vpliva s preseganjem okoljskega standarda 50 mg/l nitrata v podzemni vodi, so ocenjeni kot kritične vrednosti presežkov dušika, zaradi katerih je lahko ogroženo doseganje okoljskih ciljev.
Ocena tveganja za doseganje okoljskih ciljev se po novi metodologiji izračuna presežkov ne razlikuje od prejšnje. Najbolj so problematična območja, ki so bila določena tudi do sedaj in ni dodatnih kritičnih območij. Kartografska priloga Razpršeni viri onesnaževanja – obremenitev podzemnih voda z dušikom prikazuje kje na vodnih telesih podzemne vode so tisti deli, ki so najverjetnejša kritična območja. Območja so na VTPodV Dravska kotlina, Murska kotlina ter Savinjska kotlina.
Tabela 1- Vsebnost nitratov po letih

	Leto	2006	2006	2011	2011	2012	2012
Šifra	Vodno telo	Ocenjena vsebnost nitratov (mg/l) - srednja vrednost	Ocenjena vsebnost nitratov (mg/l) - srednja vrednost - korelacija	Ocenjena vsebnost nitratov (mg/l) - srednja vrednost	Ocenjena vsebnost nitratov (mg/l) - srednja vrednost - korelacija	Ocenjena vsebnost nitratov (mg/l) - srednja vrednost	Ocenjena vsebnost nitratov (mg/l) - srednja vrednost - korelacija
4016	Murska kotlina	162,3	55,3	67,2	41,3	49,8	30,0
4017	Vzhodne Slovenske gorice	83,9	31,0	63,6	39,3	44,0	27,1
3015	Zahodne Slovenske gorice	80,8	30,0	55,8	35,0	38,9	24,5
4018	Goričko	111,0	39,4	57,6	36,0	38,5	24,3
1002	Savinjska kotlina	61,5	24,0	45,7	29,4	35,1	22,5
3012	Dravska kotlina	95,0	34,4	44,7	28,8	33,1	21,5
1003	Krška kotlina	83,3	30,8	38,2	25,2	26,5	18,2
3014	Haloze in Dravinjske gorice	44,9	18,9	29,1	20,2	20,1	15,0

Tabela 2 - Kemijsko stanje teles podzemne vode v obdobju od 2006-2013

Šifra VTPodV	VTPodV	NUV I (2006-2008)		NUV II (2009-2013)
		KS	Razlog	KS	Razlog
1001	Savska kotlina in Ljubljansko Barje	Dobro		dobro
1002	Savinjska kotlina	Slabo	nitrati	slabo	nitrati
1003	Krška kotlina	Dobro		dobro
1004	Julijske Alpe v porečju Save	Dobro		dobro
1005	Karavanke	Dobro		dobro
1006	Kamniško-Savinjske Alpe	Dobro		dobro
1007	Cerkljansko, Škofjeloško in Polhograjsko hribovje	Dobro		dobro
1008	Posavsko hribovje do osrednje Sotle	Dobro		dobro
1009	Spodnji del Savinje do Sotle	Dobro		dobro
1010	Kraska Ljubljanica	Dobro		dobro
1011	Dolenjski kras	Dobro		dobro
3012	Dravska kotlina	Slabo	nitrati, atrazin	slabo	nitrati, atrazin
3013	Vzhodne Alpe	Dobro		dobro
3014	Haloze in Dravinjske gorice	Dobro		dobro
3015	Zahodne Slovenske gorice	Dobro		dobro
4016	Murska kotlina	Slabo	nitrati	slabo	nitrati
4017	Vzhodne Slovenske gorice	Slabo	atrazin	dobro
4018	Goričko	Dobro		dobro
5019	Obala in Kras z Brkini	Dobro		dobro
6020	Julijske Alpe v porečju Soče	Dobro		dobro
6021	Goriška Brda in Trnovsko-Banjska planota	Dobro		dobro

Legenda za Tabelo 2:

VTPodV – vodno telo podzemne vode,

KS – kemijsko stanje,

Razlog – razlog za nedoseganje dobrega kemijskega stanja

Tabela 3: Povprečne letne vrednosti, ki so presegale standard kakovosti za nitrat na vodnih telesih s slabim stanjem

Šifra VTPodV		VTPodV	NUV I		NUV II
N			N>SK		%>SK		N		N>SK		%>SK
1002			Savinjska kotlina	18		8		44,4		55		24		43,6
3012		Dravska kotlina	27		9		33,3		99		34		34,3
4016		Murska kotlina	26		10		38,5		61		9		14,8
Šifra VTPodV	VTPodV			NUV I						NUV II
				N		N>SK		%>SK		N		N>SK		%>SK
3012	Dravska kotlina			27		9		33,3		90		25		27,8

Legenda za Tabelo 3:

N – število povprečnih letnih vrednosti,

SK – standard kakovosti,

Razpršeno onesnaženje s pesticidi
V NUV I je bila za potrebe točnejšega ugotavljanja obremenitev s pesticidi na podzemne vode izdelana karta ocenjene porabe najbolj pomembnih aktivnih snovi pesticidov v Sloveniji na enotno površino kmetijskega zemljišča (kg/ha). Poraba pesticidov je bila ocenjena na podlagi skupne prodane količine aktivne snovi v kg/ha v posamezni občini in razporeditve te količine glede na rabo teh sredstev po kategorijah rabe tal po MKGP (2005) na kmetijskih zemljiščih v občini. Za pesticide so bile pomembne obremenitve opredeljene tam, kjer že 1 % izgube aktivnih snovi, uporabljanih na kmetijskih zemljiščih, lahko povzroči preseganje standarda kakovosti za pesticid.
Model obremenitev podzemne vode s pesticidi ni bil obnovljen, saj tudi podrobnejši statistični podatki o prodaji pesticidov na ravni občin niso bili pridobljeni, razen za 17 občin. V letu 2013 se je veleprodaja skupne mase vseh pesticidov, tako kot že v letu 2012, zmanjšala za 10 % ali za 99 ton. Skupna količina prodanih pesticidov se postopoma znižuje že od leta 2004 (SURS, Prodaja pesticidov, Slovenija, 2013 - končni podatki). Iz tega ocenjujemo, da skupne obremenitve niso večje kot so bile izračunane z modelom v NUV I, vendar pa predstavlja to določeno negotovost v ocenah, kar bi bilo smiselno v prihodnje odpraviti.

Tabela 4- Statistično značilni trendi rasti oziroma zniževanja koncentracij onesnaževal v vodnih telesih podzemne vode

v obdobju od leta 1998 do leta 2013

Šifra VTPodV	Ime VTPodV	Nitrat	Atrazin	Desetil-atrazin
1002	Savinjska kotlina	trend pada		trend pada
3012	Dravska kotlina	trend pada	trend pada	trend pada
4016	Murska kotlina	trend pada	trend pada	trend pada

Legenda za Tabelo 4

VTPodV – vodno telo podzemne vode,

Na podlagi te sheme pomoči so v letu 2014 izplačali 414 554,50 EUR neto pomoči. Upravičenci so kmetijska gospodarstva na najožjih vodovarstvenih območjih, namenjenih za varstvo vodnih virov za javno oskrbo s pitno vodo, ki so določena v skladu s predpisi Vlade Republike Slovenije, ki urejajo najožje vodovarstveno območje. To pomeni, da so v nadomestila vključena le tista območja, ki so zavarovana z državnimi predpisi. Zato celotno območje Republike Slovenije ni vključeno v shemo.
Predpisi, ki urejajo najožja vodovarstvena območja v skladu s to shemo pomoči za leto 2014 so:
1. Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov za območja občin Šmartno ob Paki, Polzela in Braslovče (Uradni list RS, št. 98/11),

2. Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Rižane (Uradni list RS, št. 49/08, 72/12, 69/13),

3. Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane (Uradni list RS, št. 115/07, 9/08, 65/12, 65/12),

4. Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/07, 32/11, 24/13),

5. Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Apaškega polja (Uradni list RS, št. 59/07, 32/11, 22/13),

6. Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja(Uradni list RS, št. 24/07, 32/11, 22/13),

7. Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Selniške dobrave (Uradni list RS, št. 72/06, 32/11, 22/13),

8. Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov na območju občine Jesenice (Uradni list RS, št. 62/13).

Menimo, da je učinek zadovoljujoč in da so sredstva porabljena v ta namen učinkovito porabljena. Pričakujemo, da se bo število upravičencev spremenilo zaradi predpisov, ki bodo sprejeti v prihodnjih letih , kar bo povečalo površino najožjih vodovarstvenih območij in s tem tudi število upravičencev. V času izvajanja prvega Načrta upravljanja z vodami so se nizi podatkov o koncentracijah glavnih onesnaževal toliko izpopolnili, da lahko z večjo zanesljivostjo zaupamo trendom izboljševanja stanja, oziroma, da so tudi trendi koncentracije nitrata posledica izvajanja preteklih ukrepov.