1javna agencija za raziskovalno dejavnost rs 2

Izravnalna plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost na območjih, ki niso gorska

Download 1,42 Mb. bet 32/36 Sana 25.04.2017 Hajmi 1,42 Mb. #7549

Bu sahifa navigatsiya:

• 214 Kmetijsko okoljska plačila
• Izvajanje projektov po pristopu LEADER (Ukrep 41 in ukrep 421)
• Vodenje, usposabljanje in animacija po pristopu LEADER (Ukrep 431)
• Naziv in številka sheme/individualne pomoči
• Ukrep/program Kratek opis cilja (največ dve ali tri povedi) Kazalnik(i)
• Uspešnost (v %) Vložena sredstva DP (v EUR) Učinkovitost (v %)
• Tehnična podpora kmetijskemu sektorju za informiranje in usposabljanje na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov
• Podpora za dokončanje komasacijskih postopkov

212 Izravnalna plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost na območjih, ki niso gorska

Cilji (načrt): Preprečevanje opuščanja kmetijske rabe in s tem povezanih negativnih posledic siromašenja kulturne krajine ter depopulacije območij, ki niso gorska	10.714	11.000		136,96%	27.688.057,00
Rezultati: Število podprtih kmetijskih gospodarstev na območjih z omejenimi možnostmi, ki niso gorska območja	Število podprtih kmetijskih gospodarstev na območjih, ki niso gorska območja		14.674
Cilji (načrt): Preprečevanje opuščanja kmetijske rabe in s tem povezanih negativnih posledic siromašenja kulturne krajine ter depopulacije območij, ki niso gorska	74.000	74.000		142,32%
Rezultati: Obseg podprtih kmetijskih zemljišč na območjih, ki niso gorska (ha)	Podprta kmetijska zemljišča na območjih z omejenimi možnostmi, ki niso gorska območja (ha)		105.318
214 Kmetijsko okoljska plačila	Cilji (načrt): Usmerjanje kmetovalcev v sonaravne načine kmetovanja, ki so naravi prijazni in dolgoročno ugodno vplivajo na okoljske danosti. Izvajanje ukrepa bo tako prispevalo k varovanju in izboljšanju stanja okolja (tal, vode in zraka) ter ohranjanju biotske raznovrstnosti in kulturne krajine	22.400	2007	23.000		123,45%	39.385.966,00	83,29%	Učinkovitost izvajanja ukrepa lahko izračunamo na letni ravni. Končni učinek pa bomo lahko izmerili šele po zaključku izvajanja programa (po letu 2015)*	Delež prispevka EU v celotnih javnih izdatkih znaša 80%.
	Rezultati: Število kmetijskih gospodarstev, ki prejemajo podporo	Število podprtih kmetijskih gospodarstev			27.653
	Cilji (načrt): ): Usmerjanje kmetovalcev v sonaravne načine kmetovanja, ki so naravi prijazni in dolgoročno ugodno vplivajo na okoljske danosti. Izvajanje ukrepa bo tako prispevalo k varovanju in izboljšanju stanja okolja (tal, vode in zraka) ter ohranjanju biotske raznovrstnosti in kulturne krajine	361.000		363.000		115,23%	39.149.629,00
	Rezultati: Obseg površin (ha) vključenih v kmetijsko okoljska plačila	Število ha vključenih v kmetijsko okoljska plačila			415.992
Izvajanje projektov po pristopu LEADER (Ukrep 41 in ukrep 421)	Cilji (načrt): Vodenje lokalnih akcijskih skupin, pridobitev strokovnih znanj in animacija območja s ciljem spodbuditi podeželske prebivalce, da pristopajo v LAS, usposobitev za upravljanje LAS in uspešno izvajanje lokalnih razvojnih strategij, pri čemer je podpora namenjena upravljanju in delovanju LAS, dejavnostim animacije podeželskega prebivalstva in pridobivanju strokovnih znanj za uspešno izvajanje lokalne razvojne strategije	95	2007	0		8,42%	5.172.736	1112,71%	Učinkovitost izvajanja ukrepa lahko izračunamo na letni ravni. Končni učinek pa bomo lahko izmerili šele po zaključku izvajanja programa (po letu 2015)*	Delež prispevka EU v celotnih javnih izdatkih znaša 80%. Intenzivnost pomoči: od 30% do 100%
	Rezultati: Število podprtih projektov	Število podprtih projektov			8		4.846.939,63
Vodenje, usposabljanje in animacija po pristopu LEADER (Ukrep 431)	Cilji (načrt): Vodenje lokalnih akcijskih skupin, pridobitev strokovnih znanj in animacija območja s ciljem spodbuditi podeželske prebivalce, da pristopajo v LAS, usposobitev za upravljanje LAS in uspešno izvajanje lokalnih razvojnih strategij, pri čemer je podpora namenjena upravljanju in delovanju LAS, dejavnostim animacije podeželskega prebivalstva in pridobivanju strokovnih znanj za uspešno izvajanje lokalne razvojne strategije	35	2007	0		91,43%	758.275	98,80%	Učinkovitost izvajanja ukrepa lahko izračunamo na letni ravni. Končni učinek pa bomo lahko izmerili šele po zaključku izvajanja programa (po letu 2015)*	Delež prispevka EU v celotnih javnih izdatkih znaša 80%.
	Rezultati: Število podprtih zahtevkov za vodenje	Število podprtih zahtevkov za vodenje			32		684.934,72

*Cilji in kazalniki za uresničitev zastavljenih ciljev so postavljeni za celotno programsko obdobje, to je od leta 2007 do konca 2013 v nekaterih celo do konca 2015 (do takrat lahko potekajo izplačila iz naslova dodeljenih sredstev iz PRP 2007-2013). Vrednost kazalnika na letni ravni je tako količnik med skupno vrednostjo kazalnika in številom let (7), v katerih moramo ta cilj oziroma kazalnik doseči.
**Vračila.

Shema pomoči K (2007) 4136 zajema ukrepe iz Programa razvoja podeželja 2007-2013 (v nadaljevanju: PRP 2007-2013), ki ga je na predlog Republike Slovenije (RS) potrdila Evropska komisija dne 24. 7. 2007 in je bil zadnjič spremenjen oziroma dopolnjen dne 02. 04. 2014. Izvajanje PRP 2007-2013 se sofinancira iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (v nadaljevanju: EKSRP) in nacionalnega proračuna. Za namen izvajanja ukrepov PRP 2007-2013 je na voljo 1,177 mrd EUR. Od tega 915,99 mio EUR prispeva EU, ostalo pa RS.

V PRP 2007-2013 so ukrepi razdeljeni na 4 osi in tehnično pomoč, in sicer:

- Os 1: Izboljšanje konkurenčnosti kmetijskega in gozdarskega sektorja,

- Os 2: Izboljšanje okolja in podeželja,

- Os 3: Kakovost življenja na podeželju in diverzifikacija podeželskega gospodarstva,

- Os 4: Izvajanje pristopa LEADER.
Višina sredstev za ukrepe posameznih osi je določena skladno s prednostnimi nalogami, ki so določene v Nacionalnem strateškem načrtu razvoja podeželja 2007-2013. Od skupnih sredstev PRP 2007-2013 se ukrepom osi 1 namenja do 34,73 % sredstev, ukrepom osi 2 do 50,07 % ukrepom osi 3 do 10,99 %, ukrepom osi 4 do 2,73 % in ukrepu tehnične pomoči do 1,48 %. Skupna višina sredstev po posameznih ukrepih je določena v PRP 2007-2013. Slovenija zagotavlja potreben delež slovenske soudeležbe za črpanje sredstev iz EKSRP v skladu s stopnjo sofinanciranja, ki je določena v PRP 2007-2013.
V shemo državnih pomoči K (2007) 4136 se uvršča le izvajanje ukrepov 1, 2. in 4. osi. Ukrepi 3. osi se izvajajo bodisi po shemi de-minimis bodisi se podpore ne uvrščajo med državne pomoči, kadar so upravičenci do podpore občine. Izjema je tudi ukrep 123 znotraj 1. osi, ki se izvaja po treh shemah (poleg obravnavane, še po shemi de-minimis in shemi regionalnih državnih pomoči).
Nacionalne prednostne naloge, ki jih je Slovenija opredelila na podlagi analize stanja, potencialov in specifičnih potreb, bodo prispevale k učinkovitemu doseganju skupnih ciljev EU, določenih v Sklepu Sveta o strateških smernicah Skupnosti za razvoj podeželja, ciljev Lizbonske strategije in Göteborga. Poleg nacionalnih prioritet v okviru strategije razvoja podeželja pa je prioriteta Slovenije tudi ohranjanje gozdov, ki bo vodena preko instrumentov nacionalne politike. Slovensko gozdarstvo temelji na preventivnih aktivnostih, ki omogočajo trajnostno rabo in upravljanje z gozdovi, kar pomembno prispeva k uresničevanju ciljev gozdarske strategije EU.
Nacionalne prednostne naloge osi 1, z dvigom konkurenčnosti slovenskega kmetijstva in povezane živilsko predelovalne industrije ter gozdarstva, prispevajo k močnemu in dinamičnemu evropskemu agroživilstvu. Usmerjene so predvsem v posodabljanje in prestrukturiranje kmetijstva, dvig dodane vrednosti in kakovosti v pridelavi in predelavi kmetijskih, živilskih in gozdarskih proizvodov, trajnostno in ekonomsko učinkovitejše gospodarjenje z gozdovi ter dvig ravni usposobljenosti in povečanje zaposljivosti v kmetijstvu, živilstvu in gozdarstvu, ob upoštevanju trajnostne rabe naravnih virov in določil varovanja in ohranjanja okolja. Začrtane ključne aktivnosti v okviru navedenih prednostnih nalog bodo pripomogle k uresničevanju prednostnih nalog EU v okviru cilja 1, kot so modernizacija, kakovost, inovativnost, vključitev v tržne verige in prenos znanja.
Na področju osi 2 so nacionalne prednostne naloge ohranjanje kmetijske krajine v območjih z neugodnimi razmerami za kmetovanje in spodbujanje okolju prijaznih kmetijskih praks. Nacionalne prednostne naloge bodo pripomogle k odpravljanju težav v zvezi z opuščanjem kmetovanja in negativnih vplivov kmetovanja na okolje ter s tem prispevale k ohranjanju poseljenosti in ugodnega stanja okolja. Uveljavljen način upravljanja z gozdovi in ohranjanje ter vzpodbujanje sonaravnega kmetovanja bo v veliki meri zagotavljal tudi ugodno stanje biotske raznovrstnosti in ohranjanje habitatov na območjih Natura 2000.
Nacionalne prednostne naloge, ki prispevajo k doseganju ciljev osi 4 (LEADER) morajo hkrati prispevati k doseganju ciljev drugih osi. Usmerjene so predvsem v pridobitev strokovnih znanj, animacijo območij, vzpostavitev javno-zasebnih lokalnih partnerstev in razvojnih strategij, podporo izvajanju lokalnih razvojnih strategij ter podporo pri sodelovanju in povezovanju med lokalnimi akcijskimi skupinami.
V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1320/2006 o pravilih za prehod na podporo za razvoj podeželja, določeno v Uredbi Sveta (ES) št. 1698/2005 (v nadaljevanju: Uredba 1320/2006), so v podprogram vključeni tudi kmetijsko okoljski ukrepi (v nadaljevanju: ukrepi SKOP) iz Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006 (v nadaljevanju: PRP 2004-2006), ki se bodo izvajali do izteka petletnih obveznosti. Te petletne obveznosti se za upravičence, ki so v ukrepe SKOP vstopili v letu 2004 zaključijo v letu 2008, za upravičence, ki so v ukrepe SKOP vstopili v letu 2005 v letu 2009 in za upravičence, ki so v ukrepe SKOP vstopili v letu 2006 v letu 2010.
V skladu z Uredbo 1320/2006 podprogram vključuje tudi plačila prevzetih obveznosti za ukrep zgodnje upokojevanje iz PRP 2004-2006. V letih 2004, 2005 in 2006 so bile z upravičenci sklenjene pogodbe, ki jim omogočajo prejemanje rente za ukrep zgodnje upokojevanje za obdobje 10 let. V skladu z določili sklenjenih pogodb bodo upravičenci prejemali rento do zaključka pogodbenih obveznosti. Od 1. 1. 2008 so obveznosti bremenile programsko obdobje 2007-2013 in se pripišejo izdatkom osi 1. Obveznosti nastale v letu 2016 bodo bremenile programsko obdobje 2014-2020.
Pri vseh ukrepih PRP 2007-2013 so bila v letu 2014 izvedena izplačila na podlagi sprejetih obveznosti. Te obveznosti so bile sprejete bodisi na podlagi izvedenih javnih razpisov bodisi na podlagi izvedenih subvencijskih kampanj.
Izvajane aktivnosti v okviru posameznega ukrepa PRP 2007-2013 bodo prispevale k učinkovitejšemu uresničevanju skupnega cilja PRP 2007-2013, to je trajnostnega razvoj podeželja. Doseganje ciljev je postopno, saj so cilji postavljeni za celotno programsko obdobje, to je od leta 2007 do konca 2013, v nekaterih primerih celo do konca 2015 (do takrat lahko potekajo izplačila iz naslova dodeljenih sredstev iz PRP 2007-2013). Učinek bo tako možno izmeriti šele po zaključku izvajanja programa t.j. po letu 2015.


Naziv in številka sheme/individualne pomoči: Ukrepi kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja SA.35004 (2012/XA)

Ukrep/program	Kratek opis cilja (največ dve ali tri povedi)	Kazalnik(i)	Izhodiščno (referenčno) leto	Začetno (referenčno) stanje	Izračun za leto 2014	Uspešnost (v %)	Vložena sredstva DP (v EUR)	Učinkovitost (v %)	Učinek (pozitiven/negativen/ni ga še možno določiti)	Opombe
Tehnična podpora kmetijskemu sektorju za informiranje in usposabljanje na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov	Cilji (načrt): Delovanje nevladnega sektorja na področju kmetijstva	Število načrtovanih podpor: 51	2010	37		25,49	74.000	3,72	Pozitiven	Ukrep se je za udeležence, ki se povezujejo v nepridobitnih organizacijah na področju primarne kmetijske pridelave začel izvajati v letu 2009, pri čemer se je tudi prilagajal različnim razmeram. V letu 2012 pa se je ukrep pripravilo samo za organizacije, ki delujejo na območju celotne Slovenije. Število organizacij z aktivnostmi je glede na leto 2014 v porastu.
	Rezultati: Večja ozaveščenost in usposobljenost udeležencev, ki se povezujejo v nepridobitnih organizacijah na področju primarne kmetijske pridelave	Ukrep spodbuja nepridobitne organizacije, ki delujejo v skladu s predpisi, ki urejajo društva in delujejo na področju primarne kmetijske pridelave. Spremlja se število organizacij, ki se vključujejo v ukrep.			13		70.2016,51

Na podlagi Uredbe o ukrepih kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja (Uradni list RS, št. 45/12 in 64/12) je bil izveden javni razpis za tehnično podporo kmetijskemu sektorju za informiranje in usposabljanje na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov za leto 2014, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 7/14 z dne 31. 1. 2014. Sofinanciranih je bilo 13 vlog nepridobitnih organizacij v skupni vrednosti 70.216,51 EUR od skupno razpisanih 74.000 EUR.

Glede na leto 2013 je bila pomoč dodeljena trem vlagateljem več, razpisanih je bilo 4.500 EUR manj kakor v letu 2013, porabljenih pa 222,02 EUR več.

V primerjavi z izhodiščnim letom 2010 se je število organizacij, ki delujejo na celotnem območju Republike Slovenije za dodeljevanje pomoči rahlo povečalo, saj je v letu 2010 na ukrep kandidiralo 11 tovrstnih organizacij, ki delujejo na območju celotne Republike Slovenije, v letu 2012 jih je bilo 9, v letu 2013 pa 10.

Ocenjujemo, da se je z ukrepom uspešno vzpodbujalo delovanje nevladnega sektorja na področju primarne pridelave kmetijskih proizvodov. Izvedenih je bilo veliko aktivnosti organizacij, ki so tudi pretekla leta uspešno zaključile aktivnosti informiranja in usposabljanja.

Komasacije:

Ukrep/program	Kratek opis cilja (največ dve ali tri povedi)	Kazalnik(i)	Izhodiščno (referenčno) leto	Začetno (referenčno) stanje	Izračun za leto 2014	Uspešnost (v %)	Vložena sredstva DP (v EUR)	Učinkovitost (v %)	Učinek (pozitiven/negativen/ni ga še možno določiti)	Opombe
Podpora za dokončanje komasacijskih postopkov	Cilji (načrt):Dokončanje komasacijskih postopkov.	število odobrenih vlog število zaključenih vlog število zaključenih komasacij	2013	2 vlogi odobreni 0 vlog zaključenih 0 kom. območij rešenih		100% rešene prispele vloge	10.000,00	7,09	Učinek je pozitiven, vendar zaradi objektivnih razlogov v nizkem %	Zaradi objektivnih razlogov in slabega vremena so se aktivnosti izvedle samo v vrednosti 709,13 EUR.
	Rezultati:				2 odobreni vlogi 0 zaključenih vlog 0 zaključenih kom. območij

Nedokončane komasacije predstavljajo v Sloveniji še vedno velik problem, tako posestnikom oz. komasacijskim udeležencem kot tudi širše, saj se na območjih, kjer komasacije še niso vpisane v zemljiško knjigo, ne pobira nadomestil za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah. Poleg tega imajo posestniki oz. zakupniki teh zemljišč probleme tudi pri vsakoletnih neposrednih plačilih (subvencijah). Problem je še toliko večji z leto 2005, ko je sistem subvencij prešel na grafične kontrole zahtevkov za plačila na površino. Nedokončani komasacijski postopki v večini izhajajo iz obdobja najintenzivneših izvedb komasacijskih postopkov v 80. letih prejšnjega stoletja. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v letu 1995 pristopilo k sistematičnemu reševanju nedokončanih komasacij. V program dokončanja komasacijskih postopkov je bilo takrat vključenih 126 komasacijskih območij, trenutno jih je nedokončanih še 35. V letu 2014 je bilo v redni letni program vključenih 5 komasacijskih območij, vsa v okviru Upravne enote Ajdovščina. Upravna enota je iz objektivnih razlogov pripravila samo dve vlogi za izvedbo potrebnih del v skupni višini 2.294,73 EUR. Dela so bila vezana na vremenske razmere in zaradi slabega vremena v jesenskem času je bil pravočasno izveden samo del načrtovanih aktivnosti in sicer v višini 709,13 EUR. Tako v letu 2014 ni bilo v celoti zaključenih komasacijskih postopkov.

Naziv in številka sheme/individualne pomoči: Tehnična podpora informiranju o prehranjevalnih koristih sveže zelenjave in sadja ter mleka SA.38750 (2014/XA)

Ukrep/program	Kratek opis cilja (največ dve ali tri povedi)	Kazalnik(i)	Izhodiščno (referenčno) leto	Začetno (referenčno) stanje	Izračun za leto 2014	Uspešnost (v %)	Vložena sredstva DP (v EUR)	Učinkovitost (v %)	Učinek (pozitiven/negativen/ni ga še možno določiti)	Opombe
Tehnična podpora informiranju o prehranjevalnih koristih sveže zelenjave in sadja ter mleka za leto 2013	Cilji (načrt): Spremeniti odnos do lokalne hrane ter posledično povečanje zaupanja* in zavesti o kakovosti svežih lokalnih proizvodov	Povečanje zavedanja, da je lokalna hrana (zelenjava, sadje, mleko, meso, žito, med, oljčno olje) bolj kakovostna in zaupanja vredna.	2013	(Valicon, jesen 2013): Najpogostejši razlogi za vedno pogostejše nakupovanje lokalnih živil (trditev 68% anketirancev) je kakovost izdelkov (31%), večje zaupanje v lokalne proizvajalce (26%), svežina izdelkov (24%), lokalna pridelava (5%).	kakovost izdelkov in okus (36%), večje zaupanje v lokalne proizvajalce (22%), svežina izdelkov (21%). Narastel pa je kazalnik lokalna pridelava (16%).	kakovost izdelkov in okus (+ 5%), večje zaupanje v lokalne proizvajalce (- 4%), svežina izdelkov (-3%), lokalna pridelava (+11%).	330.636,98		pozitiven na specifični CS kampanje (iskalci kakovosti, iskalci vrednosti), na etničnih kupcih negativen, na splošnih potrošnikih minimalno pozitiven,	Povečanje zaupanja se kaže z različnimi atributi: kakovost izdelkov in okus, večje zaupanje v lokalne proizvajalce, svežina izdelkov, lokalna pridelava.
	Rezultati: (Valicon, pomlad 2015): Najpogostejši razlogi za vedno pogostejše nakupovanje lokalnih živil (trditev 69% anketirancev) so kakovost izdelkov in okus (+ 5%), večje zaupanje v lokalne proizvajalce (- 4%), svežina izdelkov (-3%). Narastel pa je kazalnik lokalna pridelava (+11%).						330.636,98
Tehnična podpora informiranju o prehranjevalnih koristih sveže zelenjave in sadja ter mleka za leto 2013	Cilji (načrt): Povečati nakup svežih lokalnih proizvodov	vedno pogosteje kupujem lokalna živila	2013	68%	69%	+1% - splošna potrošniška skupina, specifična CS za kampanjo 2014 iskalci kvalitete (+25%), iskalci vrednosti (+12%)			Minimalen rezultat na splošni potrošniški skupini, specifična CS za kampanjo 2014 iskalci kvalitete in iskalci vrednosti izrazito pozitiven	Za kampanjo so dovzetne ciljne skupine glede na segmentacijo CS iskalci vrednosti in iskalci kakovosti, kjer je bil napredek zelo opazen, nekoliko so padli kazalci pri etnični CS, kjer je bil cilj ohranjanje deleža
	Rezultati: Valicon, junij 2015: Da vedno pogosteje kupuje lokalna živila, trdi +2% vseh anketirancev v primerjavi z Valicon, jesen 2013. V ciljni skupini letošnje kampanje pa je napredek velik – iskalci kvalitete (+25%), iskalci vrednosti (+12%) v primerjavi z Valicon, jesen 2013.

Opisni cilj	Informiranje javnosti o sadju, zelenjavi, mleku, mesa, žita, oljčnega olja, medu s posredovanjem dejanskih podatkov o generičnih proizvodih in prehranjevalnih koristih generičnih proizvodov ter njihovi priporočeni rabi. Cilj zgoraj navedene aktivnosti je spremeniti odnos do lokalne hrane ter posledično povečanje zaupanja in zavesti o kakovosti lokalnih proizvodov kot tudi povečati nakup svežih lokalnih proizvodov.
Socialnoekonomski oz. finančni načrt
Začetno oz. temeljno izhodišče (začetne vrednosti, ki se bodo merile s kazalniki)	Rezultati so vezani na promocijske aktivnosti iz 2013 leta (meritve Valicon, december 2013, vzorec N = 533), predstavljajo izhodiščno vrednost za merjenje doseganja ciljev v 2014/2015 (meritve Valicon, junij 2015, vzorec N = 1051). Rezultati so primerjani na povprečno potrošniško populacijo v Sloveniji, čeprav je bila ciljna skupina, ki jo je kampanja targetirala veliko bolj specifična (iskalci vrednosti, iskalci kakovosti, etnični nakupovalci). Valicon, december 2013: 7,3% (ali 38) vseh anketiranih je zaradi kampanje v večji meri začela kupovati sveže lokalne izdelke. Valicon, junij 2015: Da vedno pogosteje kupuje lokalna živila, trdi +2% vseh anketirancev v primerjavi z Valicon, jesen 2013. V ciljni skupini letošnje kampanje pa je napredek velik – iskalci kvalitete (+25%), iskalci vrednosti (+12%) v primerjavi z Valicon, jesen 2013. Valicon, december 2013: 19,33% (ali 101) vseh anketirancev pravi, da je kampanja vplivala na njihov odnos do hrane in njenega porekla. Valicon, pomlad 2015: Pri parametru: Oglasi so me navedli k temu, da večkrat preverim poreklo hrane, ki jo kupujem, ni bila opazna statistična rast (+0%) v primerjavi z analizami Valicon, jesen 2014. Je pa v ciljni skupini tokratne kampanje opazna izrazita rast preverjanja porekla živil glede na rezultate 2013 (iskalci vrednosti: +22%, iskalci kvalitete:+10%). (Valicon, jesen 2013): Najpogostejši razlogi za vedno pogostejše nakupovanje lokalnih živil (trditev 68% anketirancev) je kakovost izdelkov (31%), večje zaupanje v lokalne proizvajalce (26%), svežina izdelkov (24%). (Valicon, pomlad 2015): Najpogostejši razlogi za vedno pogostejše nakupovanje lokalnih živil (trditev 69% anketirancev) so kakovost izdelkov in okus (+ 5%), večje zaupanje v lokalne proizvajalce (- 4%), svežina izdelkov (-3%). Narastel pa je kazalnik lokalna pridelava (+11%). 3) (Valicon, jesen 2013): 58% (ali 302) anketirancev je opazilo kakšen TV ali drug oglas iz kampanje. Delni rezultat (Valicon, jesen 2014) kaže, da je kampanjo opazilo 69% ljudi. Valicon, pomlad 2015 kaže, da je kampanjo opazilo 58%.
Kazalniki	Sprememba nakupnih navad potrošnikov /Povečanje potrošnje lokalnih živil Povečanje zavedanja, da je lokalna hrana (zelenjava, sadje, mleko, meso, žito, med, oljčno olje) bolj kakovostna in zaupanja vredna. Opaženost promocijskih aktivnosti
Viri podatkov	Raziskave potrošnikov: Valicon, jesen 2013 na vzorcu N=522 Valicon, december 2014, vzorec N = 503 Valicon, junij 2015, vzorec N = 1051

Download 1,42 Mb.

Do'stlaringiz bilan baham: