International symposium on emergency medicine

Tabela 1. 
Ocenjeno letno tveganje razpoka glede na podatke različnih raziskav.
Poleg premera anevrizme na verjetnost razpoka vplivajo še ženski spol, večji premer anevrizme ob
odkritju, stopnja KOPB in arterijski tlak – vsi navedeni so neodvisni dejavniki tveganja . Prav tako na
verjetnost razpoka opozarja hitro povečevanje premera (več kot 1 cm na leto), kajenje (poveča hitrost
rasti za 20 – 25%) drugi dejavniki niso dobro verificirani (obstenski tromb) . 
Pri obravnavi bolnika v urgentni ambulanti z bolečino v trebuhu in hrbtu praviloma želimo kar
najhitreje potrditi ali izključiti najbolj ogrožujoča stanja, pri kritično bolnem oz. šokiranem bolniku pa
želimo čim prej imeti delovno diagnozo. Kadar pričnemo razmišljati o anevrizmi abdominalne aorte, je
zgolj sklepanje na osnovi klinične slike nezadostno.
Urgentni ultrazvočni prikaz abdominalne aorte je z razvojem in dostopnostjo prenosnih UZ naprav
postal mogoč in vse bolj postaja integralni del obravnave bolnikov v urgentnih ambulantah, saj je hiter,
relativno enostaven, pridobljeni podatki pa so lahko ključni za nadaljnjo obravnavo in sledenje bolnika.
Globoka venska tromboza prizadane 2-3/10000 oseb letno v starostni skupini 30-49 let in 20/10000
oseb letno v starostni skupini 70-79 let. V splošni populaciji je tako letno breme globoke venske
tromboze približno 5-6/10000 oseb . Nezdravljena globoka venska tromboza lahko v 50 – 60% privede
do pljučne embolije, kadar so prizadete proksimalne globoke vene ( skupna femoralna vena, povrhnja
femoralna vena in poplitealna vena . 
Večina globokih venskih tromboz (do 90%) je sicer lociranih v parnih globokih venah goleni, vendar
je verjetnost razvoja pljučne embolije razmeroma majhna (okoli 5% - vendar le če pride do propagacije
v proksimalni segment). Potrebno je tudi poudariti, da sta lahko v 20 – 35% skupna femoralna vena ali
poplitealna vena duplicirani, v celoti ali segmentno . 
Klinična slika globoke venske tromboze, skupaj z dejavniki tveganja nam daje le okoli 50% verjetnost
postavitve prave diagnoze. Z uporabo D-dimerja se izboljša predvsem negativna napovedna vrednost,
ne pridobimo pa bistveno pri bolnikih, ki imajo bolezni ali stanja, ki lahko prav tako povzroče dvig D-
dimerja (vnetje, stanje po operativnem posegu). Z diferencialno diagnozo globoke venske tromboze in
pljučne embolije se lahko srečamo pri šokovnih stanjih.
Celoviti pregled venskega sistema z ultrazvokom je precej zamuden in zahteven. Vključuje oceno
značilnosti B – slike in meritve pretoka krvi v venah z pulznim doplerjem ter dodatno oceno z barvnim
doplerjem. Taka preiskava v urgentni ambulanti ni smiselna, v nujnih stanjih pa je praktično neizvedljiva,