Področja dela socialnega delavca v CNMP Maribor
Obvladovanje stresa, socialno delo s starimi, ženskami, družino, neprostovoljnimi porabniki,
kroničnimi uporabniki urgence.
1. OBVLADOVANJE STRESA
Če se človek zaradi kroničnega stresa ne počuti dobro, bi moral poiskati strokovno pomoč. Prvi korak
pri spopadanju s težavami je iskanje strokovne pomoči za stres. Le malo ljudi, ki potrebuje pomoč, se
zanj resnično odloči. Nekateri se tega izogibajo, ker se bojijo, da bi jih imeli za
duševno bolne
, drugi zato,
ker bi si družina ali prijatelji tolmačili to kot znak slabosti ali ker nočejo niti sami sebi priznati, da ne
morejo več obvladovati stresa.
»Za organizacijo (službo), v kateri so zaposleni izpostavljeni večjemu stresu je izrednega pomena, da
ima organizirano službo za prepoznavanje posledic stresa pri zaposlenih ter zmanjševanje njegovega
učinka. Služba mora imeti izdelan natančen načrt za realizacijo programa za obvladovanje stresa. Če se
stresorji identificirajo in izognejo ali minimalizirajo, je potreba po zmanjševanju učinkov stresa mnogo
manjša. Pogovor o stresu je izredno koristen za reševalce. Imeti morajo možnost poiskati človeka
(socialnega delavca), s katerim se lahko pogovorijo o svojih težavah (stiskah). Socialni delavec mora
imeti znanje in veščine, da prepozna znake stresa ter mora znati ukrepati v takšnih situacijah« (Beebe,
Funk, 2001: 46).
Ukrepi, ki jih človek lahko realizira, da prepreči izgorevanje, so verbalizacija problemov in stik z
drugimi, vključitev v družbene in rekreacijske dejavnosti, sprememba poklica, individualna ali
skupinska psihoterapija, izobraževanje, več avtonomnosti pri delu, skrajšanje delovnega časa,
razvijanje občutka pripadnosti kolektivu, odstranitev vzroka za stres, večanje osebne čvrstosti ... pri tem
pa je priporočeno, da se začne vsak posameznik tudi zavedati svojih lastnih potreb, s katerimi seznani
tudi druge, da se začne vsak visoko ceniti in s svojim vedenjem to tudi pokaže, zato mora vsak izboljšati
predstavo o samem sebi in nehati negativno soditi o sebi in drugih. Vsak mora načrtovati svojo
uspešnost, misliti pozitivno, se naučiti pomagati drugim in ne riniti z glavo skozi zid. Najpomembnejše
pa je, da je posameznik pripravljen zahtevati pomoč, kadar jo potrebuje.
Način preprečevanja izgorevanja je tudi krepitev avtonomije, osebne identitete, kar pomeni, da
zaposleni zna kdaj reči tudi ne.
Delovne okoliščine lahko zmanjšajo priložnost za izgorevanje na delovnem mestu. Dokazano je, da
imata močna mreža podpore in realno dosegljive možnosti za poklicno napredovanje pozitiven učinek.
Načini preprečevanja vključujejo formalno in neformalno podporo skupinam, ki članom osebja
pomagajo, da se ubranijo negativnih čustev, izpopolnjevanje na delovnem mestu, razvoj strokovnih
sposobnosti, možnost napredovanja in tekmovalna plačilna lestvica. Pogosto ugotovljene pozitivne
okoliščine so tudi prilagodljiv urnik, jasna opredelitev odgovornosti in sposobni vodilni delavci.
Posameznik mora včasih ukrepati sam in raziskati možnosti rasti in učenja ob delu, postavljanja
dosegljivih osebnih in strokovnih ciljev, urjenja v učinkovitem upravljanju s časom in ločevanje
delovnega od prostega časa. Prisluhniti je potrebno svojemu telesu in umu, se zavedati nevarnih
signalov ter si prizadevati priznati svoja čustva. Če je izgorevanje dokazano, lahko le-to zmanjšamo s
pazljivim načrtovanjem, z ukrepanjem in z ocenjevanjem svojega osebnega in strokovnega življenja
(Maslach, Leiter, 2002: 79-100).
Avtorja Miloševič in Poštrak (2003: 69) ločita tri različna področja prakse, glede na to, kakšno je v
določeni instituciji mesto socialnega dela kot stroke in socialnega delavca kot njenega nosilca:
• primarno področje (socialno delo je primarna disciplina; večina ključnih delovnih mest zahteva
prav to izobrazbo),
•sekundarno področje (v nekaterih institucijah lahko posamezne discipline zagotavljajo podporne
storitve tisti, ki je primarna; sekundarna disciplina primarni disciplini omogoča kar najbolj
učinkovito delovanje),
• partnersko področje (na nekaterih področjih je socialno delo enakopravni partner drugim
disciplinam).
Do'stlaringiz bilan baham: |