International symposium on emergency medicine

Materilai in metode
Cilj raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri in v kakšni intenziteti se ogroženost, na katero opozarjajo
domači in tuji strokovnjaki, kaže tudi pri delavcih, zaposlenih v reševalni službi. 
S pomočjo te
raziskave sva želela ponuditi možnosti za odpravljanje tovrstne ogroženosti pri reševalcih.
337
URGENTNA MEDICINA - IZBRANA POGLAVJA 2010
posameznika je lažna rutina pri vsakdanjem delu. Zgodi se lahko, da pride do določenih nevsakdanjih
situacijah (nasilje v družini, zlorabe otrok, starostnikov …). Zadeva lahko uide izpod kontrole,
posameznik situacije več ne obvladuje v popolnosti (ker nima ustreznega znanja), kar ima lahko za
posledico usodne strokovne napake« (Čander 2007: 292).
V prispevku bova opisala pilotski projekt (socialni delavec na urgenci), ki se je izvajal v Zdravstvenem
domu dr. Adolfa Drolca Maribor, in je pokazal pozitivne rezultate in s tem upravičenost projekta. 
Dokazali smo, da je za kvalitetnejše delo na urgenci nujno razširiti tim, ki sedaj šteje samo zdravnike,
dipl. zdravstvenike ter zdravstvene tehnike. V tujini je socialni delavec strokovnjak, ki svoje delo
opravlja tudi na urgenci že vrsto let. V Sloveniji njegovo delo večinoma opravlja zdravstveni kader, ki
pa za slednje ni ne izobražen in ne usposobljen. Posledica tega je velikokrat nekvalitetna praksa.
Pilotski projekt “socialni delavec na urgenci”
Pilotski projekt 
socialni delavec na urgenci
je edinstven delovni projekt pomoči, namenjen
reševalcem ter uporabnikom CNMP Maribor.
Ključne točke:
- psihične obremenitve pri zaposlenih v CNMP Maribor (preprečevanje stresa, prepoznavanje
in pomoč pri soočanju s stresom, kritični incident)
- socialno delo s pacienti (socialno delo z družino, nasilje nad ženskami, starimi, socialno delo
z neprostovoljnimi uporabniki…)
Projekt je nudil možnost psihosocialne pomoči reševalcem v CNMP Maribor, prav tako pa je obsegal
tudi pomoč pacientom in njihovim družinam. 
Psihosocialna pomoč s strani socialnega delavca namenjena reševalcem, zmanjšuje stres in sindrom
izgorevanja na delovnem mestu, s tem pa se povečuje kvaliteta prakse reševalcev.
Pri uvajanju pilotskega projekta sva prevzela naslednja dva modela:
Model