International symposium on emergency medicine

Zaključek
Potrebna je dobra usklajenost celotne ekipe in s tem tudi vloga medicinske sestre. Tudi pri nudenju
nujne medicinske pomoči ne smemo pozabiti na pravico, da lahko pacient samostojno odloča o
svojem zdravljenju in da mu brez njegove predhodne svobodne in zavestne privolitve ni dovoljeno
opravljati kakršnekoli zdravstvene oskrbe. Vendar pa se srečamo tudi z dilemo, spoštovati to pravico,
ko vemo, da ta odklonitev lahko povzroči hudo poslabšanje zdravstvenega stanja ali celo smrt.
327
URGENTNA MEDICINA - IZBRANA POGLAVJA 2010
PRAVICA PACIENTA 
DO ZAVRNITVE URGENTNE OPERACIJE
PATIENT’S RIGHT TO DECLINE AN EMERGENCY OPERATION
David Vrhovec, Angelika Mitrevski
Internistična prva pomoč, Interna klinika UKC Ljubljana, Zaloška cesta 7, 1000 Ljubljana
Izvleček
Pomembno novost v sistemu zdravstvenega varstva Republike Slovenije predstavlja zakon o
pacientovih pravicah. Z njim se razmere izboljšujejo na področju varovanja in uresničevanja temeljnih
pravic pacientov, določa pa tudi, da mora zdravnik, ki je odgovoren za zdravljenje, pacientu podati
pojasnila: v neposrednem stiku, obzirno, na pacientu razumljiv način, v celoti in pravočasno. Za večje
medicinske posege (npr. operacije) mora pacient prejeti tudi pisna pojasnila. Problem pa predstavlja,
ko pacient odkloni nujno operacijo. V navedenem primeru so privolitev podpisali svojci.
Abstract
The Law of patient’s rights represents an important novelty in the health care system of the Republic
of Slovenia. It improves conditions in the field of protection and realization of the basic patients’ rights,
it also defines, that the doctor, responsable for the treatment, has to give the patient an explanation:
in a direct contact, tactfully, in a patient-comprehensible way, entirely and timely. For a major medical
intervention the patient must also receive a written explanation. The problem is when patient declines
emergency operation. In this case the consense was sing by the reletives.
Uvod
Z zakonom o pacientovih pravicah v zdravstvenem varstvu Republike Slovenije se izpolnjuje
večletno prizadevanje za izboljšanje razmer na področju varovanja in uresničevanja temeljnih pravic
pacientov. Pacient ima pravico do privolitve v zdravstveno oskrbo, kar pomeni, da lahko samostojno
odloča o svojem zdravljenju in da mu brez njegove predhodne privolitve ni dovoljeno opraviti
kakršnekoli zdravstvene oskrbe (npr. prevoz z reševalnim vozilom, pregled, rentgensko slikanje,
popravilo zob, operacija, fizioterapija).
Pacient ima pravico do zavrnitve kakršnekoli zdravstvene oskrbe, razen kadar bi to ogrozilo zdravje
drugih. Zavrne lahko tudi nujno medicinsko pomoč. Pacientu ni potrebno pojasnjevati, zakaj je
zdravstveno oskrbo zavrnil, zavrnitev pa ne sme imeti posledic v nadaljnjem odnosu med pacientom
in zdravstvenim osebjem.
Nujne medicinske pomoči medicinska sestra ne sme odkloniti nikoli, ne glede na to, ali je za to
pomoč izrecno naprošena. MS je tudi soodgovorna v skrbi za zdravje in življenje ljudi, zato je dolžna
delovati zdravstveno vzgojno, je pa tudi zagovornica pacienta in njegovih pravic.
Zakon določa, da tisti, ki je odgovoren za zdravljenje, mora pacientu podati pojasnila: v
neposrednem stiku, obzirno, na pacientu razumljiv način, v celoti in pravočasno.
Pacient ima pravico do obveščenosti:
- o svojem zdravstvenem stanju,
- o vrsti, načinu izvedbe, verjetnosti uspeha ter pričakovanih in izidu zdravljenja,
- o možnih tveganjih, stranskih učinkih, negativnih posledicah in drugih neprijetnostih
predlaganega zdravljenja,
- o posledicah opustitve zdravljenja,
326
URGENTNA MEDICINA - IZBRANA POGLAVJA 2010

---